Benedikt XVI. o Jezusovih besedah: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.«
VATIKAN (nedelja, 11. marec 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes na tretjo
postno nedeljo pri nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o pomenu
Jezusovega dejanja in njegove avtoritete, ko iz templja izžene prodajalce živali in
menjalce denarja. Po molitvi in blagoslovu se je sveti oče obrnil na prebivalce Madagaskarja
z besedami: »Moje misli so predvsem pri dragem malgaškem ljustvu, ki so ga pred
kratkim prizadele močne naravne nesreče ter povročile žrtve in škodo
tako na infrastrukturi kot na pridelkih. Medtem ko zagotavljam svojo molitev
za žrtve in težko preizkušene družine, pozivam in spodbujam mednarodno skupnost za
velikodušno pomoč.«
Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo Angelovega
češčenja zbrane na trgu sv. Petra ter pred sredstvi družbenega obveščanja, nagovoril
z besedami: »Evangelij te tretje postne nedelje, kot je zapisal sveti Janez, je znan
dogodek, ko Jezus izžne iz jeruzalemskega templja prodajalce živali ter menjalce denarja
(prim. Jn 2,13-25). Dogodek, ki so ga opisali vsi evangelisti, se je zgodil pred praznikom
velike noči ter je naredil velik vtis tako na množico kot na učence. Kako si moramo
razlagati to Jezusovo dejanje? Najprej je treba povedati, da varuhi javnega reda tega
dejanja niso zatrli, saj so v njem videli tipično preroško dejanje. Preroki so namreč
v Božjem imenu pogosto razkrivali zlorabe. Pri tem so se posluževali simboličnih dejanj.
Problem je bil samo, s kakšno oblastjo so to delali. Zato so Judje vprašali Jezusa:
'Kakšno znamenje nam pokažeš, ker tako delaš?' (Jn 2,18), dokaži nam, da resnično
deluješ v Božjem imenu.
Jezusov izgon prodajalcev iz templja so razlagali tudi
v politično revolucionarnem pomenu, ter s tem Jezusa enačili z gibanjem zelotov. Ti
so bili resnično 'goreči' za Božjo postavo in pripravljeni uporabiti tudi nasilje,
da se jo spoštuje. V Jezusovem času so namreč pričakovali Mesija, ki bo osvobodil
Izrael izpod rimske oblasti. Toda Jezus je razočaral to pričakovanje, saj so ga nekateri
učenci zapustili in Juda Iškariot ga je celo izdal. Dejansko Jezusa ne moremo prikazati
kot nasilneža. Nasilje je namreč nasprotvanje Božjemu kraljestvu, je orodje antikrista.
Nasilje nikoli ne pripomore k počlovečenju temveč k razčlovečenju.
Prisluhnimo
torej Jezusovim besedam, ki jih je izrekel med vršitvijo tega dejanja: 'Spravite
proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!' (Jn 2,16). Tedaj so se
učenci spomnili, da je v nekem psalmu zapisano: 'Kajti gorečnost za tvojo hišo
me použiva' (Ps 69,10). Ta psalm je pravzaprav klicanje na pomoč v skrajni nevarnosti
zaradi sovraštva nasprotnikov. To bo Jezus doživljal med svojim trpljenjem. Gorečnost
za Očeta in njegovo hišo ga bo pripeljala na križ. Osebno bo plačal to gorečnost,
ki je gorečnost ljubezni in ne tiste, s katero naj bi se služilo Bogu z nasiljem.
Dejansko bo 'znamenje', ki ga bo Jezus dal kot dokaz njegove oblasti, ravno
njegova smrt in vstajenje. 'Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil'.
Sveti Janez je dodal: 'On pa je govoril o templju svojega telesa' (Jn 2,19.21).
Z Jezusovo veliko nočjo se začenja novo češčenje češčenje ljubezni, in novi tempelj
je On sam, vstali Kristus, po katerim more vsak vernik častiti Boga Očeta 'v duhu
in resnici' (Jn 4,23).
Dragi prijatelji, Sveti Duh je začel graditi ta
novi tempelj v telesu Device Marije. Po njeni priprošnji prosimo, da bi vsak kristjan
postal živi kamen te duhovne zgradbe.«