Benedikt XVI. izrazil pomen današnje nedelje z besedami sv. Avguština: 'To, kar
je sonce za telesne oči, da vidimo, je za oči srca Kristus'
VATIKAN (nedelja, 4. marec 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je po vrnitvi z
župnije sv. Janeza Krstnika de La Salle, kjer je daroval sveto mašo, vodil na trgu
sv. Petra molitev Angelovega češčenja. V nagovoru pred molitvijo je
s soncem obsijane vernike nagovoril z besedami: »Današnja druga postna nedelja je
znana, kot nedelja Kristusovega spremenjenja. Saj nam bogoslužje na poti postnega
časa, potem ko nas je povabilo hoditi za Jezusom v puščavo, da bi se skupaj z Njim
soočili s skušnjavami in jih premagali, predlaga, povzpeti se z Njim na 'goro'
molitve, da bi na njegovem človešekm obličju zrli veličastno Božjo svetlobo. Dogodek
Kristusovega spremenjenja soglasno potrjujejo trije evangelisti: Matej, Marko in Luka.
Dva elementa sta pri tem bistvena. Jezus se je povzpel z učenci Petrom, Jakobom in
Janezom na visoko goro in se tam 'vpričo njih spremenil' (Mr
9,2). Njegovo obličje ter njegova oblačila so se svetila, medtem ko sta se ob njem
pojavila Mojzes in Elija. Nadalje pa je vrh gore obsenčil oblak, iz katerega se je
zaslišal glas, ki je rekel: 'Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!' (Mr
9,7). Torej luč in glas. Božja luč, ki je zasvetila na Jezusovem obličju ter glas
nebeškega Očeta, ki pričeval zanj in jim ukazal naj ga poslušajo.
Skrivnosti
spremenjenja pa ne smemo ločiti od Jezusove poti, po kateri je hodil. On se je namreč
odločno namenil hoditi v smeri izpolnitve svojega poslanstva, čeprav je dobro vedel,
da bo do vstajenja moral iti preko trpljenja in smrti na križu. O tem je učencem odkrito
govoril. Vendar pa ga niso razumeli, še več, zavrgli so takšen pogled, saj niso mislili
po Božje, temveč po človeško (prim. Mt 16,23). Zaradi tega je Jezus vzel s seboj na
goro tri izmed njih ter jim razodel božansko slavo, veličastvo Resnice in Ljubezni.
Jezus je namreč hotel, da bi ta luč razsvetljevala njihova srca v neprehodni temini
njegovega trpljenja in smrti, ko bo za njih pohujšanje križa neznosno. Bog je luč
in Jezus želi podariti svojim najožjim prijateljem izkušnjo te luči, ki v njem prebiva.
Tako bo On po tem dogodku v njih notranja luč, ki jih bo sposobna varovati pred napadi
teme. Tudi v najtemnejši noči je Jezus svetilka, ki nikoli ne ugasne. Sv. Avguštin
je povzel to skrivnost s čudovitim izrazom: 'To kar je sonce za telesne
oči, da vidimo, je za oči srca Kristus.'
Dragi bratje
in sestre, vsi mi potrebujemo notranjo luč, da bomo lahko premagali preizkušnje življenja.
Ta luč prihaja od Boga. Kristus nam jo je prišel podarit. On, v katerem prebiva vsa
polnost božanstva (prim Kol 2,9). Povzpnimo se z Jezusom na goro molitve ter zrimo
njegovo obličje, ki je polno ljubezni in resnice. Dovolimo, da nas njegova luč notranje
napolni. Prosimo Devico Marijo, našo voditeljico na poti vere, naj nam pomaga živeti
v tem postnem času to izkušnjo, da bomo vsak dan našli nekaj trenutkov za tiho molitev
ter poslušanje Božje Besede.«