Sveti oče se je zahvalil voditelju duhovnih vaj, kardinalu Pasinyi: Vodili ste nas s pogledom, uprtim v Boga

VATIKAN (sobota, 3. marec 2012, RV) – Danes dopoldne so se v Vatikanu zaključile enotedenske postne duhovne vaje. Po hvalnicah so sveti oče in člani rimske kurije v kapeli Odrešenikove Matere v apostolski palači prisluhnili še zadnji meditaciji, ki je bila posvečena odnosu med ljubeznijo in vero. Duhovne vaje, katerih osrednja tema je sicer bila Kristjanovo občestvo z Bogom, je vodil nadškof v mestu Kinšasa v Demokratični republiki Kongo, kardinal Laurent Monsengwo Pasinya. Papež Benedikt XVI. mu je danes ob sklepu duhovnih vaj v imenu vseh udeležencev izrazil svojo hvaležnost: »Vodili ste nas tako rekoč skozi 'veliki vrt' Prvega Janezovega pisma ter tudi celotnega Svetega pisma, in sicer z eksegetično usposobljenostjo in duhovno ter pastoralno izkušenostjo. Vodili ste nas s pogledom, vedno uprtim v Boga. In prav v tem pogledu proti Bogu smo spoznavali ljubezen, vero, ki ustvarja občestvo.« Kardinal Pasinya je svoje meditacije »začinil« z zgodbami, med katerimi mnoge izvirajo iz njegove ljubljene afriške zemlje. Sveti oče je dejal, da so jim le-te pomagale, hkrati pa so jih tudi razveseljevale. Njega samega se je najbolj dotaknila zgodba o kardinalovem prijatelju, ki je bil v komi. Zdelo se mu je, da se nahaja v temnem predoru, na koncu katerega je videl luč, predvsem pa je slišal lepo glasbo: »Menim, da bi to lahko bila parabola našega življenja. Pogosto se znajdemo v temnem predoru, sredi noči, toda zaradi vere na koncu vidimo luč in slišimo lepo glasbo ter zaznavamo lepoto Boga, neba in zemlje, Boga stvarnika in stvarstva. In tako je res: odrešeni smo v upanju (Rim 8,24).«

Sveti oče pa je voditelju duhovnih vaj, kardinalu Pasinyi, napisal tudi zahvalno pismo. Z meditacijami ob nekaterih odlomkih iz Prvega Janezovega pisma je kardinal udeležence popeljal po »poti ponovnega odkrivanja skrivnosti občestva«, v katerega je vsakdo vključen s svetim krstom. Zahvaljujoč tej modro pripravljeni poti so bili tišina, molitev in še posebej evharistično češčenje v teh dneh napolnjeni z globoko hvaležnostjo Bogu. In sicer za njegovo veliko ljubezen, ki nam jo je podaril in s katero nas je povezal s seboj v sinovskem odnosu. Le-ta še sedaj predstavlja »našo najglobljo resničnost«. Papež Benedikt XVI. je v pismu zapisal tudi, da je bilo zanj posebno veselje v kardinalovi osebnosti in njegovem podajanju teme začutiti značilno pričevanje vere Cerkve na afriški celini. Tamkajšnja duhovna dediščina je »veliko bogastvo za celotno Božje ljudstvo in ves svet«. Še posebej kar zadeva novo evangelizacijo. Kot sin afriške Cerkve je kardinal Pasinya svetemu očetu in članom rimske kurije omogočil, da so izkusili »enega najlepših vidikov cerkvene skupnosti«, to je izmenjavo darov. Raznolikost kulturnih in zemljepisnih izhodišč v cerkveni skupnosti namreč vedno najde način izražanja, ki je usklajen z enotnostjo mističnega Telesa.

Audio: