Sveti oče nas v februarju vabi k molitvi za prost dostop do vode in za zdravstvene
delavce
VATIKAN (ponedeljek, 30. januar 2012, RV) – V mesecu februarju sveti oče vernike
vabi k molitvi, da bi vsa ljudstva imela prost dostop do vode in drugih naravnih
virov, potrebnih za vsakdanje življenje. Čista in pitna voda ter ustrezne higienske
razmere so po mnenju Združenih narodov človekova pravica ter bistven pogoj za polnovredno
življenje in za uresničevanje ostalih človekovih pravic. Brez vode nihče ne more preživeti
več kot zgolj nekaj dni. Problem varnega dostopa do pitne vode ni omejen samo na dežele
v razvoju. Tudi v mnogih razvitih deželah po svetu se pitna voda draži, ker so vlade
prodale naravne vodne vire velikim družbam, ki so dostop do le-teh nato podvrgle zakonitostim
trga in si na njihov račun ustvarjajo dobiček. Poleg tega ustekleničena voda za seboj
potegne še ogromne količine plastenk na odlagališčih odpadkov. Tudi poraba vode v
prehrambeni industriji resno postavlja pod vprašaj življenjski stil ljudi v razvitih
državah. K varčevanju z vodo nas lahko spodbudi že preprosta sprememba v odnosu: vodo
moramo začeti ceniti in jo spoštovati kot Božji dar, ki ga ne smemo razmetavati. Nekaj
lahko pripomoremo že po naših domovih, pri majhnih in vsakdanjih stvareh, ko recimo
popravimo kapljajočo pipo, se odločimo za prho namesto za kopel in ustekleničeno vodo,
kjer voda iz vodovoda ni varna, kupimo od domačih proizvajalcev in ne od velikih multinacionalk.
Predvsem pa se moramo po svojih močeh boriti proti privatizaciji vodnih virov.
Papežev
misijonski molitveni namen za februar pa je namenjen zdravstvenim delavcem: da
bi Bog podpiral prizadevanja zdravstvenih delavcev, ki v najrevnejših predelih sveta
nudijo pomoč bolnim in ostarelim. V ta namen je potrebno moliti, ker morajo
zdravstveni delavci v prvi vrsti sami biti zdravi. Kar vključuje tako telesno in duševno
zdravje, kot tudi njihovo duhovno trdnost in uravnovešenost, da lahko služijo drugim,
še zlasti najbolj ranljivim, to je bolnim in ostarelim. Ker le-ti trpijo zaradi bolečin,
strahu in zapuščenosti, morajo zdravstveni delavci posvetiti skrb celotni osebnosti
bolnika. Ta namreč ne potrebuje samo medicinske nege, temveč tudi ali pa še bolj duševno
in čustveno oporo v najtežjih trenutkih preizkušenj svojega življenja. Pogosto zaradi
pomanjkanja materialnih sredstev ni mogoče preprečiti ali zdraviti bolezni in lajšati
bolečin, vedno pa je mogoče ponuditi človeško toplino in sočuten pogled. Za zdravstvene
delavce je potrebno moliti tudi zaradi nasprotij, ki vladajo v današnjem svetu. Po
eni strani smo priče neverjetnega napredka v razvoju medicinskih, farmacevtskih in
tehnoloških možnosti za lajšanje bolezni in izboljšanje kvalitete življenja bolnikov
in ostarelih, po drugi strani pa nam grozi razčlovečenje medicine ter nepravična delitev
bogastva in naravnih virov. Spoštovanje človeškega življenja je ena izmed temeljnih
človekovih pravic. In vendar je po svetu na milijone ljudi, ki umirajo zaradi pomanjkanja
osnovnih medicinskih pripomočkov. Neusmiljeno pa se širijo tudi bolezni, ki so povezane
z revščino.
O vrednosti molitve za zdravstvene delavce je za Radio Vatikan
spregovoril doktor Mario Angi, ki se udejstvuje na področju krščanskih misijonov za
slepe. Med drugim je dejal, da vsa človeška prizadevanja, četudi so hvalevredna in
plemenita, ne morejo odgovoriti na vse klice na pomoč. Potrebna je Božja previdnost,
potrebna je navzočnost Svetega Duha. Angi je izpostavil tudi pomen ljubezni. Bolnik
potrebuje zdravstveno oskrbo, toda potrebuje tudi občutek, da ga zdravnik obravnava
kot spoštovanja vredno človeško osebo.
Poleg splošnega in misijonskega molitvenega
namena pa v Sloveniji februarja molimo še po posebnem namenu: da bi se trudili
razumeti bolne, trpeče in osebe s posebnimi potrebami, ter bi jim po
svojih močeh in z ljubeznijo pomagali.