Papež udeležencem plenarnega zasedanja Kongregacije za verski nauk spregovoril o ekumenskem dialogu

VATIKAN (petek, 27. januar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za verski nauk. V svojem nagovoru je izpostavil temo ekumenskega dialoga. Pred tem pa je nekaj besed namenil globoki krizi vere, ki danes predstavlja velik izziv. Prenova vere je za Cerkev zato ena izmed prednostnih nalog. Sveti oče je izrazil upanje, da bo k temu pripomoglo tudi leto vere, ki ga pripravlja prav Kongregacija za verski nauk v sodelovanju s Papeškim svetom za pospeševanje nove evangelizacije.

Z nalogo prenove vere pa je tesno povezana tudi tema edinosti med kristjani. »Danes lahko opažamo nemalo dobrih sadov, ki so jih prinesli ekumenski dialogi. Priznati pa moramo tudi, da tveganje zmotnega irenizma in ravnodušnosti, ki je povsem nasprotna duhu drugega vatikanskega koncila, zahteva našo pazljivost.« Ravnodušnost je povezana z razširjenim prepričanjem, da resnica človeku ni dostopna. Vero tako nadomesti moralizem brez globokega temelja. »Središče pravega ekumenizma pa je nasprotno vera, v kateri človek sreča resnico, ki se razodene v Božji besedi.« To je poudaril tudi drugi vatikanski koncil: iskreno iskanje polne edinosti med kristjani je dinamika, ki jo navdihuje Božja beseda. Brez vere bi bilo ekumensko gibanje le oblika »družbenega dogovora«.

Ključni problem, ki zaznamuje ekumenski dialog, je vprašanje strukture razodetja oz. odnos med Svetim pismom, živim izročilom Cerkve in poslanstvom naslednikov apostolov, ki so pričevalci prave vere. Enega temeljnih vprašanj po papeževih besedah zatem predstavlja problematika različnih metod, ki so bile uporabljene za ekumenski dialog. Tudi le-te morajo odsevati prednost vere. Pravi dialog mora med drugim nujno vključevati poznavanje resnice sogovornika in ljubezen do brata. Tako se lahko pogumno, v duhu bratstva in medsebojnega spoštovanja loti tudi spornih vprašanj. Dialog mora navsezadnje upoštevati še dokumente, ki so nastali med raznimi preteklimi ekumenskimi srečanji. Le-ti namreč predstavljajo pomemben sad skupnega premišljevanja, ki je preko let dozorevalo. Po drugi strani pa se tudi ne sme pozabiti, da je edinole Cerkev poklicana, da o njih presoja na dokončen način.

Kot zadnje vprašanje je sveti oče izpostavil moralno problematiko: »V dialogu ne smemo ignorirati velikih moralnih vprašanj glede človeškega življenja, družine, spolnosti, bioetike, svobode, pravičnosti in miru.« Govoriti enoglasno o teh vprašanjih predstavlja nov izziv na poti ekumenizma. Pri tem pa je potrebno črpati iz osnov v Svetem pismu in živem izročilu Cerkve. Braniti te temeljne vrednote namreč pomeni braniti človeka in stvarstvo. Papež Benedikt XVI. je svoj nagovor sklenil z željo, da bi Kongregacija za verski nauk in Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani tesno in bratsko sodelovala ter tako »učinkovito spodbujala ponovno vzpostavitev polne edinosti med vsemi kristjani«.

Audio: