Msgr. Filoni na prvem skupnem zasedanju škofov zahodne Afrike
SLONOKOŠČENA OBALA (sreda, 25. januar 2012, RV) – Od 23. do 29. januarja v
mestu Yamoussoukro v Slonokoščeni obali poteka prvo zasedanje škofov iz zahodne Afrike.
Zahodnoafriška škofovska konferenca je nastala leta 2009 po združitvi angleško, francosko
in portugalsko govorečih konferenc. Tema njihovega prvega zasedanja se glasi: Cerkev,
Božja družina, v zahodni Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru.
Dogodka
se udeležuje tudi prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, msgr. Fernando Filoni,
ki je v svojem nagovoru včeraj popoldne med drugim dejal: »Ustanovitev regijske
škofovske konference zahodne Afrike odgovarja na pričakovanje regijskih škofov in
njihovo željo, da bi poglobili zakramentalno in pastoralno občestvo med seboj.«
S tem je nadškof Filoni spomnil na razlog, ki je spodbudil nastanek skupnega organizma
- namera, ki jo in jo bo še vnaprej podpiral tudi dotični vatikanski dikasterij. Cerkev
mora še naprej oznanjevati Božje kraljestvo in izpolnjevati svoje preroško poslanstvo,
in sicer na vse učinkovitejši način. Naloga nove regijske škofovske konference je
torej skupaj se soočiti z novimi izzivi, ki so jih prinesle družbeno-kulturne, politične
in verske spremembe v zahodni Afriki. Pri tem pa ne gre le za odgovarjanje na potrebe
pastoralnega značaja. Filoni je poudaril tudi vlogo, ki jo je škofovskim konferencam
zaupal drugi vatikanski koncil, in sklepe posebne škofovske sinode leta 1985, ki so
obnovili nujnost enotnosti konferenc. Da bi v polnosti izvršil svoje poslanstvo, mora
novi organizem tako prispevati tudi k edinosti škofov, ki morajo govoriti enoglasno.
Prav tako mora delovati za Cerkev, ki vse bolj stremi k celostnemu razvoju človeka
v bratski in miroljubni družbi.
Msgr. Filoni je v nadaljevanju spregovoril
še o smernicah delovanja. Škofom je svetoval, naj pri oblikovanju le-teh izhajajo
iz posinodalne apostolske spodbude Naloga Afrike (Africae Munus). Prednostna
naloga Cerkve v Afriki je sprava, je poudaril Filoni. Le-ta je nujna za njeno verodostojnost
v nauku in družbenem delovanju. Poleg tega je velik del afriškega prebivalstva žrtev
vojn, etničnih in verskih sporov ter neprestanih političnih kriz. Veliko je ločenih
družin, beguncev, ki živijo v neznosnih razmerah. Čeprav je bilo veliko že storjenega,
je mir v nekaterih državah še vedno krhek. Cerkev si mora zato prizadevati za mir,
soočiti se mora z odločilnim izzivom vzgoje za mir. Navsezadnje pa je treba izpostaviti
še skupno delovanje za evangelizacijo zahodne Afrike. Filoni je škofe spodbudil, naj
bo skupna škofovska konferenca vir upanja za vse bolj rodovitno misijonarsko delovanje
krajevnih Cerkva. Hkrati pa naj bo zanje tudi sredstvo za utrjevanje cerkvenega občestva
in kolegialnega duha.