80 let Radia Vatikan:
Albanski program

Sveto pismo v Prvi knjigi kraljev uči, da je prerok Elija Božji glas prepoznal v »glasu rahlega šepeta« (1 Kr 19,12). Tudi albanski poslušalci Radia Vatikan so dolga in boleča leta okrutnega komunističnega režima glas papeža in Cerkve slišali le kot »šepet«. Oddaje so namreč poslušali skrivaj, radio je moral biti kolikor je bilo le mogoče tiho, glasnost zadušena z blazino. Kogar so namreč presenetili med poslušanjem oddaje iz Rime, ga je le-to lahko stalo življenja.

Albanski program Radia Vatikan, ustanovljen natanko pred šestdesetimi leti, je spremljal kalvarijo te dežele orlov. Tako kot vsi, ki so ga poslušali, je tistim, s katerimi so zaradi njihove vere slabo ravnali, jih potisnili na rob ali obsodili na smrt, šepetal o Božji ljubezni, papeževem nauku, poti Cerkve in optimizmu vere. Šestdeset let oddaj pripoveduje o trpečem Jezusovem obličju, skritem v potezah na obrazih poslušalcev in v njihovih zgodbah. Včasih je bila to nedolžnost otroka ali vesela pesem dekleta, ki ju še ni zadela surovost režima. Drugič gre za zgodbo o dostojanstvu številnih odraslih oseb, ki so bile zmožne vzdržati kršenje njihovih pravic in zlorabe oblasti. Ali pa gre za novice o mučeništvu duhovnika ali laika, delavca, intelektualca, o mučeništvu osebe, ki je bila ubita, ko je izgovarjala Kristusovo ime in v srcu nosila hrepenenje po svobodi, ki je ne bi mogel nihče zares pretrgati.

Albanski program Radia Vatikan je tako živel »v soglasju« s trpljenjem svojih daljnih rojakov. Želel jim je predstavljati križanega Jezusa, s katerim so se lahko identificirali, da bi preko novice o njegovem vstajenju lahko okrepili gotovost upanja; in da bi tisti, ki so vsakodnevno izkušali slabšo stran človeške duše, ponovno zagledali lesk Božje luči, kajti človek je ustvarjen po Božji podobi.

Zgovorno je, kar so albanski uredniki zapisali leta 1982, ko še ni bilo mogoče predvideti konca more v vzhodni Evropi: »Albanski program si je prizadeval oddaje prilagoditi trem kategorijam svojih poslušalcev: muslimanom, pravoslavnim in katoličanom. Za prve, ki so bili najbolj občutljivi za komunistično propagando, ki ni nikoli prenehala izjavljati, da katoliška Cerkev v modernem svetu ne obstaja več, je albanski program poskušal opozarjati na pomen, ki so ga imeli govori in potovanja svetega očeta. Medtem ko je za pravoslavne in še posebej katoliške brate v treh dneh na teden, ki so jim bili namenjeni, pripravljal tri cikluse katehez. Eden izmed njih je bil posvečen papeževim katehezam ob sredah. Poleg tega pa je albanski program poslušalcem posredoval tudi papeževe besede med molitvijo Angelovega češčenja vsako nedeljo in molitev rožnega venca vsako zadnjo soboto v mesecu.«

Od poslušalcev so vedno prejemali »potrdila«, kot navaja neka opomba iz leta 1989, da je »Radio Vatikan edini glas tolažbe. Je vir vere in upanja za kristjane in prebivalce v Albaniji« ter drugih deželah, kjer prebivajo albanski poslušalci, kot na primer na Kosovu, v Črni Gori in Makedoniji.

Vedno pozoren in odprt za današnje razmere in izzive, si albanski program vsak dan prizadeva delati družbo svojim poslušalcem, ko jim prinaša besede papeža in Cerkve ter v luči evangelija ponuja abecedo življenja.

Audio: