Papež Benedikt XVI. ameriškim škofom: Cerkveni nauk je osnova za varno prihodnost
VATIKAN (četrtek, 19. januar 2012, RV) – Sveti oče je danes sprejel skupino
šestnajstih katoliških škofov iz Združenih držav Amerike, ki so v Vatikanu na obisku
ad limina apostolorum. V svojem nagovoru je izpostavil, da želi v letošnjem letu skupaj
s škofi premišljevati predvsem o duhovnih in kulturnih izzivih nove evangelizacije.
Prav v Združenih državah Amerike je odnos med religijo in kulturo še posebej opazen.
»V srcu vsake kulture, če to opazimo ali ne, obstaja soglasje med naravo resničnosti
in moralnim dobrim, ter potemtakem tudi med pogoji za uspešno človeško življenje.«
V Ameriki je to soglasje osnovano na veri in na zavezanosti določenim etičnim načelom,
ki izvirajo iz narave.
V današnjih okoliščinah sovražnega razpoloženja do krščanstva
je poklicanost Cerkve oznanjevanje evangelija, ki moralne resnice podaja kot ključ
do človeške sreče in družbene uspešnosti. Zatiranje teh resnic ali njihovo omejevanje
predstavlja grožnjo za krščansko vero kot tudi za človeštvo nasploh. Najgloblja resnica
našega obstoja in temeljna poklicanost je namreč »odnos z Bogom«. Ko neka kultura
poskuša zapreti vrata v onstranstvo, bo neizogibno osiromašena.
Današnji čas
je zaznamovan z individualizmom in predstavami o svobodi, ki je ločena od moralnih
resnic. Cerkev ima zaradi svoje dolge tradicije spoštovanja do pravega odnosa med
vero in razumom pri soočanju s temi kulturnimi tokovi odločilno vlogo, je ameriškim
škofom zatrdil papež Benedikt XVI. »Cerkvena obramba moralnega mišljenja, osnovana
na naravnem zakonu, je utemeljena na prepričanju, da ta zakon ni grožnja za
našo svobodo, ampak prej 'jezik', ki nam omogoča razumevanje samih sebe v resnici
našega obstoja in tako tudi oblikovanje pravičnejšega in bolj človeškega sveta.«
Cerkveni nauk je tako kot »osnova za varno prihodnost«.
Sicer upravičeno
ločevanje Cerkve in države ne pomeni, da mora biti Cerkev glede določenih vprašanj
tiho. Katoliška skupnost v Združenih državah Amerike mora torej jasno odgovoriti na
radikalni sekularizem. Sveti oče je izpostavil, da si mora predvsem prizadevati za
ohranitev verske svobode. Eden bistvenih sestavnih delov nove evangelizacije je zato
dobra priprava laikov, ki bodo predani, zavzeti in dovolj pogumni, da so bodo vključili
v javno debato glede vprašanj, ki odločajo o prihodnosti ameriške družbe. Katoliški
laiki, ki so vključeni v politično življenje, nosijo veliko odgovornost, da pred ljudmi
pričujejo o svoji veri, in sicer predvsem kar zadeva velika moralna vprašanja današnjega
časa: »spoštovanje do življenja, ki je Božji dar; zaščita človeškega dostojanstva;
in spodbujanje pravih človekovih pravic.«
Papež Benedikt XVI. je
svoj nagovor ameriškim škofom sklenil s spodbudnimi besedami, da kljub nedvomno težkim
razmeram, s katerimi se Cerkev sooča v tem trenutku, obstajajo tudi pozitivna znamenja
časa. Le-ta pa dajejo upanje, ki je samo po sebi »povod za prenovo prizadevanja«,
da bi celotno katoliško skupnost s svojimi intelektualnimi in moralni sredstvi spodbudili
k »evangelizaciji ameriške kulture in gradnji civilizacije ljubezni«.