Kardinal Piacenza zaključil praznovanje dvestoletnice rojstva sv. Jožefa Cafassa

TORINO (nedelja, 15. januar 2012, RV) – Danes dopoldne se je v severnoitalijanskem mestu Torino zaključilo praznovanje dvestoletnice rojstva sv. Jožefa Cafassa. Slovesno sveto mašo je vodil prefekt Kongregacije za duhovščino, kardinal Mauro Piacenza. V homiliji je izpostavil štiri stavke iz današnje Božje besede (Jn 1,35-42): Glej, Božje Jagnje!; Rabi, kje stanuješ?; Pridita in bosta videla; Našli smo Mesija. Lahko bi rekli, da je v teh štirih stavkih povzeta celotna krščanska izkušnja, brez katere ne bi bilo mogoče razumeti življenja sv. Jožefa Cafassa.

Le-ta se je rodil 15. januarja 1811. Bil je moralni in duhovni zaščitnik jetnikov, predvsem obsojencev na smrt, oblikoval je celo generacijo duhovnikov, pomagal je ubogim. Cerkev v Torinu je dvestoletnico njegovega rojstva praznovala preko celega leta 2011.

Prvi stavek, ki ga je izpostavil kardinal Piacenza, vsebuje »stalno poklicanost Cerkve«. Vsa njena prizadevanja ne služijo ničemur, če z močjo, resnico, jasnostjo in odločnostjo ne kažejo na Božje Jagnje, ki je navzoče v svetu. Nanj pa lahko kaže le kdor se sam osebno sreča z Njim. Na poseben način zaradi zakramenta posvečenja na Božje Jagnje kaže duhovnik, ki hkrati tudi uresničuje njegovo navzočnost. Celotno življenje Jožefa Cafassa je služilo za prepoznavanje te duhovniške identitete. Številna pričevanja enoglasno potrjujejo, da je bil človek, katerega »težišče je bilo v Bogu«. Kardinal Piacenza je v nadaljevanju izpostavil, kako zelo Cerkev danes potrebuje take duhovnike, ki bi bili »zmožni kazati na Boga, ki je navzoč v svetu«; ki bi bili zreli in bi »presegli lastne subjektivne samovoljnosti in mnenja«; ter duhovnike, ki bi bili sposobni v polnosti sprejeti Kristusa, njegov evangelij, živo učiteljstvo in nauk Cerkve, ki bi bili »sveti duhovniki«.

Drugi stavek, ko učenca Jezusa vprašata, kje stanuje, opominja na nujnost, da vera »od sprejemanja pričevanja nekoga drugega« preide k osebni izkušnji. Svetniki vedno kažejo, kako zelo nezadosten je človek in kako nujno potrebuje Boga. Brez sv. Jožefa Caffasa tako ne bi poznali Janeza Boska in drugih, ki so se v njegovi »šoli« naučili, kaj pomeni celotno življenje posvetiti temu vprašanju Kristusu. On sam je bivališče, zato je tudi duhovnik na nek način poklican »biti bivališče za svoje brate«. Piacenza je pojasnil, da »biti bivališče« pomeni »biti zanesljiva oporna točka, varno pristanišče«. Ladja seveda ni narejena, da bi bila v pristanišču, a brez le-tega tudi ne more pluti.

Jezus je učencema na njuno vprašanje odgovoril: Pridita in bosta videla. Ta, tretji stavek, je »bistveno jedro krščanske izkušnje«. To je še posebej pomembno za duhovnike. Kardinal Piacenza je izpostavil vprašanje, koliko odnos s Kristusom zares določa podrobnosti v življenju duhovnikov, ali pa morda ostaja le abstraktna misel. V povabilu Pridita in bosta videla so zaobjeti tako Božji klic, človeška svoboda, da na klic odgovori in se vsak dan znova poda na pot, kot tudi izkušnja hoje za Kristusom, pri kateri pa ne gre le za sledenje preprosti obljubi, ampak za to, da Kristus razvname človeško srce. Kdor pa je slišal Njegov klic pridi in je videl, ne more, da ne bi postal oznanjevalec, o čemer govori četrti stavek, ki ga je izpostavil kardinal Piacenza: Našli smo Mesija.

Sv. Jožef Cafasso je bil vse svoje življenje Kristusov oznanjevalec. K istemu je poklican vsak duhovnik. A pri tem nikoli ne sme iti za sam govor, temveč za izkušnjo. Oznanjevanje mora biti življenje samo. Tako so se ob Jožefu Cafassu, kot se je izrazil sv. Janez Bosko, tudi drugi »učili biti duhovniki«. To pa pomeni, da so se učili biti z Gospodom, da bi lahko postali »usmiljeni in prepoznavni žarek Ljubezni, in sicer v konkretnem vsakodnevnem služenju«. Kardinal Piacenza je homilijo sklenil z besedami, da je bil sv. Jožef Cafasso duhovnik, kot jih Cerkev nujno potrebuje tudi danes, »pravi pastir«, z bogatim notranjim življenjem in globoko vnemo za pastoralno delo: »zvest v molitvi, prizadeven pri pridiganju in katehezah ter predan obhajanju evharistije in poslanstvu spovedovanja«.

Audio: