Papež rimskim lokalnim oblastem: Človek je poklican živeti v odnosu

VATIKAN (četrtek, 12. januar 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel predstavnike lokalnih oblasti dežele Lacij, občine Rim in pokrajine Rim, med njimi tudi predsednico Lacija Renato Polverini, rimskega župana Giovannija Alemanna in predsednika rimske pokrajine Nicola Zingarettija. V nagovoru je izpostavil pomen sprejemanja, solidarnosti in zakonitosti, ki so temeljne vrednote, s katerimi se na začeto leto lahko gleda z več vedrine. Izzive današnjega časa je po papeževih besedah mogoče premagati samo, če se bo okrepila zavest, da je usoda vsakega posameznika povezana z usodo vseh ljudi.

Benedikt XVI. je spregovoril o gospodarski in finančni krizi ter poudaril, da so njene najgloblje korenine v etični krizi. Dodal je, da pa je sedanja kriza lahko tudi priložnost za vso civilno skupnost, da preveri, ali so vrednote, ki so postavljene za temelj družbenega življenja, proizvedle pravičnejšo, bolj enako in solidarnejšo družbo, in ali ni morda potreben globlji premislek o ponovnem sprejetju vrednot, ki so temelj resnične družbene prenove in ki ne pospešujejo le gospodarske obnove, ampak tudi celostno dobro človeške osebe. Sveti oče je izpostavil, kako pomembno je, da zori prenovljeni humanizem, po katerem je identiteta človeškega bitja razumljena s kategorijo osebe. »Sedanja kriza,« so bile papeževe besede, »ima svoje korenine tudi v individualizmu, ki zatemnjuje človekovo razsežnost odnosa in ga vodi v zapirenje v lastni mali svet, da je usmerjen predvsem v zadovoljevanje lastnih potreb in želja ter se bolj malo ukvarja z drugimi.« Posledica take miselnosti so vedno težje vstopanje mladih v svet dela, osamljenost mnogih ostarelih, anonimnost mestnih četrti in površinski pogled na družbeno izrinjenost in revščino. Pri tem je papež poudaril, da je človek vedno človek odnosa: »Vera nam pravi, da je človek bitje, ki je poklicano živeti v odnosu, in da ''jaz'' lahko najde samega sebe ravno začenši pri nekem ''ti'', ki ga sprejema in ga ljubi. In ta ''Ti'' je predvsem Bog, edini, ki lahko človeka brezpogojno sprejema in mu naklanja neskončno ljubezen, in so drugi, na prvem mestu najbližji.« Benedikt XVI. je nadaljeval, da je ponovno odkritje te odnosnosti kot temeljnega elementa lastnega bivanja prvi korak k bolj človeški družbi. In to je tudi naloga institucij, da namreč prispevajo h krepitvi zavesti, da smo del ene stvarnosti, v kateri je vsak pomemben za vse.

Zavest, da smo eno ''telo'', bo lahko rasla, če se bo krepila vrednota sprejemanja, ki je že globoko ukoreninjena v srcih prebivalcev Rima in Lacija. Pri tem je papež spomnil na beatifikacijo Janeza Pavla II., ko je na tisoče romarjev prispelo v prestolnico in zahvaljujoč sodelovanju rimskih oblasti in drugih organov preživelo dneve v veselju in bratstvu. Sveti oče je izpostavil še škofijsko Karitas in krščanske skupnosti, ki si še posebej prizadevajo sprejemati mnoge osebe, ki prihajajo iz drugih držav, da bi ubežale pred revščino ali si rešile življenje. Treba je ohranjati družbeno integracijo teh oseb, da bodo lahko ponudile bogastvo, ki ga nosijo s sabo, se naučile skrbeti za kraj, kjer živijo, in spoštovati zakone, ki urejajo skupno življenje, je izpostavil Benedikt XVI.

Skupaj s sprejemanjem pa je treba okrepiti tudi vrednoto solidarnosti, ki jo zahtevata ljubezen in pravičnost. Po papeževih besedah je naloga institucij, da vedno podpirajo tiste stvarnosti, od katerih je odvisno družbeno dobro. Benedikt XVI. je pri tem posebej izpostavil družino in mlade. »Spodbujam vas, da ščitite družino, utemeljeno na zakonski zvezi, kot temeljno celico družbe ter si na vso moč prizadevate, da bi vsem družinam bili zagotovljeni osnovni pogoji za dostojno življenje,« je papež pozval predstavnike lokalnih oblasti. Glede mladih je izpostavil pomanjkanje dela: »Solidarna družba mora v srcu vedno imeti prihodnje generacije, v naprej pripravljati ustrezno politiko, ki zagotavlja sprejemljive stroške bivanja in si prizadeva zagotavljati zaposlitveno aktivnost,« je dejal papež. Ob koncu je še izpostavil pospeševanje kulture prava, s čimer se prebivalcem pomaga razumeti, da zakoni služijo za usmerjanje pozitivnih družbenih dejavnikov in pospeševanje skupnega dobrega.

Audio: