Singapur: Kontemplativna razsežnost vere kot izhodišče za medverski in ekumenski dialog
SINGAPUR (sreda, 11. januar 2012, RV) – Pod naslovom Skupne korenine
je v začetku tedna v Singapurju potekal ekumensko-medverski simpozij. Na srečanju
je bila izpostavljena potreba po stalnem obnavljanju kontemplativne razsežnosti krščanske
vere, ki je prvi korak za dialog med različnimi verstvi. Beseda je prav tako tekla
o krščanski duhovnosti v prvih stoletjih meništva. Ta je bila opredeljena kot pomemben
vir skupne duhovne poti, ki zmore doseči dialog med verniki, ki živijo sredi izzivov
sodobnega sveta. Simpozij je organizirala Svetovna skupnost za krščansko meditacijo.
Gre za organizacijo, ki je nastala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja z namenom
širjenja del benediktinca Johna Maina. Ta si je namreč vse življenje prizadeval za
duhovnost, ki bi spodbujala dialog med različnimi krščanskimi verami in drugimi religijami,
začenši z odkrivanjem skupne dediščine. Pri pripravi simpozija je sodelovala tudi
Komisija za medverski in ekumenski dialog, ki deluje v okviru katoliške nadškofije
v Singapurju. Komisija je v zadnjih letih zelo aktivna na področju podpore in koordinacije
inicijativ, ki pospešujejo srečevanje med različnimi krščanskimi skupnostmi in religijami.
Brez vzajemnega poznavanja namreč ni mogoče oblikovati dialoga, ki temelji na pravičnosti
in miru. Tudi v Singapurju je namreč tako kot v drugim azijskih državah ekumenski
dialog neobhoden. Kristjani predstavljajo manjšino, ki svojo misijonsko poklicanost
k oznanjevanju evangelija živi ravno v ekumenskem duhu. Simpozij Skupne korenine
je zato želel še posebej okrepiti dialog, poglobiti prijateljstvo in sodelovanje med
različnimi verskimi skupnostmi v Singapurju. V ospredje je bila postavljena kontemplativna
razsežnost vere, ki jo je moč najti v vsaki verski izkušnji. Kot je bilo rečeno, se
preko poglobljenega poznavanja in življenja določenega duhovnega izročila, ki pripada
vsaki verski tradiciji, lahko približamo skupnim elementom. Živeti skrivnost v tišini.
ki jo vse religije priznavajo kot bistveni del Boga, je dobra priprava za pravi dialog
med ljudmi. Zato je simpozij poleg predavanj predvidel tudi čas za meditacijo v tišini
ter pogovor udeležencev o tej osebno izkušnji, da bi se tako bolje razumelo posebnosti
in duhovno bogastvo posamezne verske tradicije.