Pogovor z direktorjem najstarejše katoliške revije La Civiltà Cattolica
VATIKAN (sreda, 11. januar 2012, RV) – Giovanni Maria Vian, direktor vatikanskega
časopisa l'Osservatore Romano, ki izhaja že 152 leto, se je za današnjo izdajo
dnevnika pogovarjal z direktorjem ene najstarejših revij, ki izhaja že več kot poldrugo
stoletje, patrom jezuitom Antoniom Spadarom. Ta je prevzel vodstvo revije La Civiltà
Cattolica pred natančno sto dnevi.
Na prvo vprašanje direktorja uglednega
vatikanskega časnika, kaj je zanj pomenilo imenovanje za direktoja tako pomembne revije
ter kako bi ovrednotil prvih usodnih sto dni, je pater jezuit odgovoril: »S strahom
sem sprejel imenovanje. Prvi članek sem za revijo napisal leta 1994, ko sem bil star
27 let. Vsekakor pa je jasno, da sedaj kot direktor gledam na stvari z drugačnega
vidika. Revija, ki obstaja že 162 let, je igrala zelo pomembno vlogo v kulturni in
politični zgodovini naše dežele, kakor tudi pri formaciji italijanskih katoličanov,
zato čutim do nje veliko odgovornost. Danes, po 100 dnevih, opažam pri sebi močno
željo, dati se vsega v to, saj se odvijajo na področju revij in kulturnega sporočanja
globoke spremembe. La Civiltà Cattolica je najstarejša revija za kulturo v
Italiji. Nastala je leta 1850 v času velikih sprememb z nekaterimi povsem novimi predlogi:
bila je namreč cerkvena revija o kulturi, ne več v latinskem ampak v italianskem jeziku
nadalje so za obravnavanje strokovnih tematik uporabljali preprost jezik. Revija je
bila razširjena po ozemlju cele današnje Italije, ko ta kot država še ni obstajala.
Prvi jezuiti, ki so bili pri reviji, so bili tudi inovatorji na področju tiska, katerega
so se takrat posluževali predvsem revolucionarji, liberalci in anarhisti. Da je revija
ostala to, kar je, se je potrebno zahvaliti temu, da bila sposobna vedno znova preoblikovati
se in je skozi desetletja orala prve brazde na podorčju novih pomenov sporočanja kakor
tudi načinov. Danes to pomeni, da se mora revija soočiti z digitalizacijo. Elementi
inovativnosti revije so torej že znotraj njene zgodovine in izročila, zato je moja
naloga ta, da ohranjam te elemente žive.
Nadalje je Giovanni Maria Vian postavil
vprašanje: »Na katera pereča vprašanja je danes nujno odgovoriti?« »Pred kratkim sem
v uvodniku zapisal, da danes potrebujemo učinkovita pričevanja, ki nam ne bodo samo
pomagala upati, da za nočjo pride dan, temveč da bomo v temini noči videli sijati
zvezde. Tako kot vidim jaz, je danes zelo razširjena kriza 'porajanja'. Naša družba
ni več sposobna 'porajati' nove generacije za družbeno življenje. Naši družbi je zelo
ljubo mitično opevanje mladosti, ni jim pa mar mladih, saj danes več velja to, da
si prisoten, kot pa da si razumen. V krizi je tudi podoba življenja odraslega, takega,
ki si upa resno zastaviti življenje. Tako pa žal družba postaja sterilna. Benedikt
XVI. je v novi apostolski spodbudi Africae munus zelo pomenljivo zahteval, naj se
neposredno vključi mlade v družbeno in cerkveno življenje, da se ne bi prepuščali
čustvom razočaranja in nemoči pred lastno prihodnostjo. Potrebno je premagati to krizo
glede prihodnosti.