S papežem Benediktom XVI. skozi minuli teden:
Praznik Gospodovega razglašenja je praznik luči

VATIKAN (nedelja, 8. januar 2012, RV) – »Praznik Gospodovega razglašenja je praznik luči.« Tako je papež Benedikt XVI. opisal praznik svetih treh kraljev, ki ga Cerkev vsako leto praznuje 6. januarja. »Na svet je prišel on, ki je resnična luč; on, ki daje luč ljudem in jim daje moč, da postanejo Božji otroci,« so bile papeževe besede med sveto mašo.

Praznik Gospodovega razglašenja: »Jezus je sonce, ki se je pojavilo na obzorju človeštva«
O tej luči je spregovoril tudi v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovo češčenje: »Ta nova luč, ki se je prižgala v božični noči, danes začne sijati po vsem svetu, kot nam o tem govori podoba zvezde, nebesnega znamenja, ki je pritegnilo pozornost modrih in jih vodilo na njihovi poti proti Judeji.« Dejal je, da za vse ljudi veljajo Kristusove besede: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). »Jezus je sonce, ki se je pojavilo na obzorju človeštva, da bi razsvetlilo osebno življenje vsakega med nami in nas vse skupaj vodilo proti cilju našega romanja, proti deželi svobode in miru, v kateri bomo za vedno živeli v polnem občestvu z Bogom in med seboj,« je dejal Benedikt XVI.

Trije modri so vzor škofovske službe
»Samo kdor osebno pozna Boga, lahko druge vodi k Bogu. Samo kdor ljudi vodi k Bogu, jih vodi po poti življenja.« Te besede je papež namenil dvema novima nuncijema, ki ju je med sveto mašo na praznik Gospodovega razglašenja posvetil v škofa. Njegova pridiga je zato bila namenjena vlogi in nalogam škofovske službe. Kakor trije modri z Vzhoda, mora tudi škof biti človek nemirnega srca, ki se ne zadovolji z običajnimi stvarmi tega sveta, ampak sledi nemirnost srca, ki ga žene, da se notranje vedno bolj približuje Bogu, išče njegovo obličje, ga vedno bolj spoznava in ljubi. Tudi škof mora imeti čuječe srce, ki razume tiho Božjo govorico in zna razlikovati resnično od navideznega. Biti mora poln ponižnega poguma, ki se ne sprašuje, kakšno je prevladujoče mnenje o njem, ampak je njegovo merilo Božja resnica, za katero si tudi prizadeva. Škof mora znati kazati pot, po njej hoditi pred drugimi in slediti njega, ki je resnični pastir, resnična zvezda, Jezus Kristus. Imeti mora ponižnost, da se prikloni pred Bogom, ki je postal tako konkreten in tako preprost, da s tem oporeka naši ošabnosti, ki noče videti Boga tako blizu in tako majhnega. Škof mora živeti čaščenje učlovečenega Božjega Sina, čaščenje, ki mu vedno znova kaže pot, je izpostavil papež. Tudi Božje srce je nemirno v odnosu do človeka, je dejal Benedikt XVI.: »Bog čaka nas. Nas išče. Tudi on ni miren, dokler nas ne najde. Božje srce je nemirno, in zato se je podal k nam na pot – proti Betlehemu, proti Kalvariji, iz Jeruzalema v Galilejo in na vse konce sveta. Bog je glede nas nemiren in išče osebe, ki se pustijo nalesti njegovega nemira, njegove strasti do nas.«

Papež napovedal konzistorij in imenovanje 22 novih kardinalov
»Naloga kardinalov je, da pomagajo nasledniku apostola Petra pri opravljanju njegove službe, ko potrjuje brate v veri ter je počelo in temelj edinosti in občesta v Cerkvi,« je dejal papež na praznik Gospodovega razglašenja, ko je napovedal prihodnji konzistorij: »Z velikim veseljem naznanjam, da bom imel 18. februarja konzistorij, na katerem bom imenoval 22 novih članov kardinalskega zbora.« Benedikt XVI. je ob tej priložnosti še dejal, da novi kardinali prihajajo iz različnih delov sveta ter opravljajo različna poslanstva v službi Svetemu sedežu ali so v neposrednem stiku z verniki kot očetje in pastirji delnih Cerkva. Obenem je vse povabilo k molitvi: »Vse želim povabiti k molitvi za nove izbrane ter prositi za priprošnjo Devico Marijo, Mater Cerkve, da bodo vedno zmogli s pogumom in zavzetostjo pričevati svojo ljubezen za Kristusa in Cerkev.«

Papeževa prva kateheza v novem letu posvečena Gospodovemu rojstvu
»Božič pomeni zaustaviti se v kontemplaciji Otroka, Božje skrivnosti, ki se je učlovečila v ponižnosti in revščini. Predvsem pa pomeni ponovno sprejeti v nas same Otroka, ki je Gospod Kristus, da bi živeli njegovo lastno življenje, da bi njegova čustva, njegove misli, njegova dejanja postali naša čustva, naše misli in naša dejanja.« Prvo splošno avdienco v tem letu je Benedikt XVI. namenil Gospodovemu rojstvu, rekoč da praznovanje božiča pomeni izraziti veselje, novost in luč, ki jih je Jezusovo rojstvo prineslo v naše življenje, da bi tako tudi mi postali prinašalci Božjega veselja, novosti in luči drugim. »Glejte, oznanjam vam veliko veselje,« se glasijo angelove besede pastirjem (Lk 2,10). Papež je nadaljeval, da se to veselje rodi iz osuplosti srca nad tem, da vidi, kako nam je Bog blizu, kako misli na nas in deluje v zgodovini. Gre za veselje, ki se rodi iz kontemplacije obličja tega ponižnega otroka, saj vemo, da je to obličje Boga, ki je za nas in z nami vedno navzoč v človeštvu. »Božič je veselje,« je zatrdil papež, »ker vidimo in smo končno gotovi, da je Bog človekovo dobro, življenje, resnica in se sklanja k človeku, da bi ga dvignil k sebi. Bog postane tako blizu, da ga lahko vidimo in se ga dotaknemo.« Božič je točka, v kateri se povežeta nebo in zemlja; Bog, za katerega se zdi, da je daleč, postane blizu; On, ki obstaja pred časom, začne živeti v času. »V tistem otroku, ki potrebuje vse, kar potrebujejo otroci, se je to, kar je Bog, torej večnost, mir, svetost, življenje, veselje, združilo s tem, kar smo mi: šibkost, greh, trpljenje, smrt… Le tako, da vidimo, da je Bog z nami, lahko vidimo luč za naše življenje, lahko smo srečni ljudje in živimo v zaupanju in veselju,« so bile papeževe besede.

Audio: