Na svetu okoli 150 milijonov preganjanih kristjanov
FRANCIJA (sobota, 7. januar 2012, RV) – Na svetu je okoli 150 milijonov kristjanov,
ki trpijo zaradi omejevanja verske svobode. Še zlasti velik problem to predstavlja
v Severni Koreji, Iranu, Afganistanu, Savdski Arabiji in Somaliji. Pojav omejevanja
verske svobode pa v zadnjih letih tudi narašča. Te podatke lahko razberemo iz poročila
francoske nevladne organizacije »Portes Ouvertes«, ki že od leta 1955 dalje deluje
na področju moralne, duhovne in človekoljubne podpore preganjanim kristjanom.
Njihovo
poročilo omenja petdeset držav. Na prvem mestu je Severna Koreja, kjer biti kristjan
ali imeti v lasti Sveto pismo lahko pomeni tveganje življenja. Na zadnjem mestu pa
je Malezija, kjer je verska svoboda sicer uradno zagotovljena, a je, kot pravi poročilo,
dejansko nemogoče spreobrniti se v krščanstvo. V zadnjih dvajsetih letih je mogoče
zaznati poslabšanje razmer predvsem na področjih Nigerije, Sudana, Iraka, Egipta in
Pakistana. V slednjem je preganjanje kristjanov vrhunec doseglo v lanskem letu z umorom
ministra za verske manjšine Šabaza Batija.
Pater Bernardo Cervellera, direktor
tiskovne agencije Asia News, pravi, da sta med prevladujočimi razlogi za preganjanje
kristjanov »krepitev islamskega ekstremizma in verskega nacionalizma«. V zadnjem
obdobju je namreč predvsem v muslimanskem svetu močno narastel fundamentalizem. To
se je po mnenju patra Cervellere zgodilo zaradi finančne podpore iz držav, kot je
na primer Savdska Arabija, pa tudi zaradi nezmožnosti nekaterih političnih oblasti,
da bi obvladovale prebivalstvo, in njihove želje, da bi zaustavile razvoj mentalitete.
Še en razlog za širjenje pojava omejevanja verske svobode pa je »agresivni laicizem«,
ki je prisoten tudi v Evropi.
Istočasno pa je opazno pospešeno ozaveščanje
in zakonodajno prizadevanje, ki se predvsem v Evropi in v Združenih državah Amerike
bori proti preganjanju verskih manjšin. Pater Cervellera pravi, da je o verski svobodi
potrebno govoriti, da ne smemo molčati. Četudi le-to ne more imeti veliko učinka na
področjih kot so politične spremembe. Navedel je primer pakistanske kristjanke Asie
Bibi, ki je bila obtožena bogokletja in obsojena na smrt. Za njeno osvoboditev se
je borila Evropska unija, ki pa v dveh letih boja ni dosegla veliko. Vseeno pa je
danes mogoče zaznati večjo ozaveščenost in tudi na politični ravni se pogosteje razpravlja
o verski svobodi in nestrpnosti.
Poročilo francoske nevladne organizacije »Portes
Ouvertes« razen za Severno Korejo in Kitajsko posebno skrb izraža tudi za države t.
i. »arabske pomladi«. Pater Bernardo Cervellera poudarja, da se je vstaja v teh državah
začela »v imenu človeškega dostojanstva, dela in ponovne razdelitve bogastev«.
Opominja, da je bila »arabska pomlad« hkrati priložnost, da se je »v družbeni zavesti
mnogih oseb zanetila iskrica«. Za kristjane bo v nadaljevanju nedvomno veliko
ovir, a pater Cervellera izraža svojo vero, da si bodo skupaj z mladimi muslimani,
ki so v preteklih mesecih podprli versko svobodo, lahko izborili priznanje in enakovrednost.