Sveti oče pred praznikom Marije Božje Matere vodil slovesne večernice: Odkar je Odrešenik prišel iz nebes, človek ni več suženj časa

VATIKAN (sobota, 31. december 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes zvečer v vatikanski baziliki sv. Petra vodil slovesne večernice pred jutrišnjim praznikom Božje Matere Marije. Med bogoslužjem je v znamenje zahvale za minulo leto zadonela tudi tradicionalna zahvalna pesem Te Deum oziroma Tebe, Boga, hvalimo. Po večernicah se je papež napotil še k jaslicam na Trgu sv. Petra ter se pred njimi zadržal v molitvi. V homiliji je spregovoril o oznanjevanju vere v učlovečeno Besedo, s katero je vprašanje o smislu človekovega življenja dobilo odgovor. Ta odgovor je po papeževih besedah zapisan na obličju Otroka, ki se je pred dva tisoč leti rodil v Betlehemu in je danes Živi, za vedno vstali od mrtvih: »V tkivo človeštva, raztrganega z mnogimi krivicami, hudobijami in nasiljem, na presenetljiv način vdira radostna in osvobajajoča novost Kristusa Odrešenika, ki nam omogoča, da v skrivnosti njegovega učlovečenja in rojstva zremo Božjo dobroto in nežnost.«

Sveti oče je nadaljeval, da je večni Bog vstopil v našo zgodovino in ostaja na poseben način prisoten v Jezusovi osebi. On je njegov učlovečeni Sin in naš Odrešenik, ki je prišel na svet, da bi korenito prenovil človeštvo in ga osvobodil greha in smrti, da bi človeka dvignil na raven dostojanstva Božjega otroka. »Božič ne izpostavlja le zgodovinsko izpolnitev te resnice, ki se nas neposredno dotika, ampak jo na skrivnosten in resničen način ponovno podarja,« je dejal papež. Z dnem Jezusovega rojstva je k nam prišla polnost časov. Zato ni več prostora za tesnobo pred časom, ki mineva in se ne vrača, ampak je prostor za brezmejno zaupanje v Boga, ki nas ljubi, za katerega živimo in h kateremu je usmerjeno naše življenje v pričakovanju njegovega zadnjega prihoda. »Odkar je Odrešenik prišel iz nebes,« je zatrdil papež, »človek ni več suženj časa, ki mineva brez razloga ali je zaznamovan z naporom, žalostjo, bolečino. Človek je otrok Boga, ki je vstopil v čas, da bi ga odkupil nesmisla in negativnosti, ki je odkupil vse človeštvo ter mu kot novo življenjsko perspektivo poklonil ljubezen, ki je večna.«

To resnico Cerkev živi in jo izpoveduje ter jo tudi danes namerava oznanjati z prenovljeno duhovno gorečnostjo, je izpostavil Benedikt XVI. ter kot rimski škof nato spregovoril o rimski škofiji, katere glavna pastoralna prioriteta je ravno vprašanje vere (quaestio fidei), torej evangelizacija. Po papeževih besedah so Kristusovi učenci poklicani, da v sebi in v drugih ponovno prebudijo hrepenenje po Bogu, veselje živeti ga in o njem pričevati, vedno začenši pri zelo osebnem vprašanju: Zakaj verujem? »Treba je dati prvenstvo resnici, potrditi zavezo med vero in razumom kot dvema kriloma, s katerima se človeški duh dviga h kontemplaciji Resnice,« je izpostavil sveti oče ter nadaljeval, da je treba dialog med krščanstvom in sodobno kulturo narediti ploden, ponovno odkriti lepoto in aktualnost vere, ne kot izolirane drže, ki se dotika le določenega življenjskega trenutka, ampak kot stalno smernico tudi v najpreprostejših izbirah, ki vodi v globoko enotnost osebe, jo dela pravično, delovno, dobrohodno in dobro. »Gre za poživitev vere, ki je temelj novega humanizma, sposobnega prozvesti kulturo in družbeno zavzetost,« so bile papeževe besede.

Benedikt XVI. je še dejal, da je oznanjevanje učlovečene Besede srce poslanstva Cerkve. To nujno nalogo mora s prenovljeno misijonarsko gorečnostjo ponovno odkriti vsa cerkvena skupnost. Pri tem je papež posebej izpostavil mlade generacije, ki potrebujejo prepoznati Jezusa Kristusa kot ključ, središče in cilj vse človeške zgodovine. Sveti oče je še dejal, da so starši prvi vzgojitelji v veri svojih otrok, ter med drugim dodal, da je zato treba podpirati družine v njihovem vzgojnem poslanstvu.

Audio: