Duhovne misli papeža Benedikta XVI. za praznik Marije Božje Matere
Na prvi dan leta se zberemo po Božji previdnosti k obhajanju liturgije, ki nas prevzame
zaradi svojega bogastva in lepote. Na prvi dan civilnega novega leta in zadnji dan
božične osmine je praznik Marijinega Božjega Materinstva, ki se dobro ujema s Svetovnim
dnevom miru.
Beseda, od dogodka v Betlehemu naprej, kot jo je v vsej zgodovinski
resničnosti opisal evangelist Luka (Lk 2,16-21) in kot jo je z vidika odrešenja opisal
apostol Pavel Galačanom (Gal 4,4-7), je postala blagoslov za Božje ljudstvo in za
vse človeštvo.
Tako se je dopolnil starodavni tradicionalni judovski blagoslov
(4Mz 6,22-27), med katerim so izraleski duhovniki klicali nad ljudstvo Gospodovo ime.
V obliki tri zložnega stiha so trikrat nad vernike klicali sveto Ime, naj jim podeli
milost in mir. Ta starodavni obred nakaže zelo pomembno resničnost: da bi lahko ljudje
hodili po poti miru, je potrebno, da jih razsvetli Božje obličje in prejmejo v njegovem
imenu blagoslov. Z učlovečenjem se je ravno to dokončno uresničilo. Prihod Božjega
Sina v naše meso in zgodovino, je prinesel nepreklicen blagoslov, Luč, ki več ne ugasne
in ki daje vernikom in ljudem dobre volje možnost ustvariti civilizacijo ljubezni
in miru (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 1. januar 2009).
V prvem
berilu smo slišali vzklik: »GOSPOD naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.«
Naj Gospod podeli mir vsakemu od vas, vašim družinam, vsemu svetu. Vsi hrepenimo po
tem, da bi živeli v miru, vendar pa pravi mir, tisti, ki so ga oznanjali angeli na
božično noč, ni preprosto nekaj, do česar se je človek dokopal s svojim prizadevanjem
ali pa sad političnih sporazumov. Ta mir je Božji dar, za katerega je potrebno nenehno
prositi in ki je istočasno nekaj, zakaj si je potrebno nenehno potrpežljivo prizadevati
in hkrati ostati odprti za Gospodove zapovedi (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska
bazilika, 1. januar 2008).
Vse to nas vabi, da obrnemo pogled na Njo, ki je
» sprejela v svoje srce in telo Božjo Besedo in tako prinesla svetu Življenje«. Zaradi
tega, pravi drugi vatikanski koncil, jo priznavamo in častimo, kot resnično Božjo
Mater. Marija kot Božja Mati, Theotokos, Dei Genetrix. Kristusovo rojstvo,
ki ga v teh dneh obhajamo je popolnoma obsijano z Marijino lučjo. Ko se naš pogleded
v jaslicah ustavi in zre Otroka, ne moremo da se ne bi hvaležno obrnili tudi k Materi,
ki je s svojim 'da' omogočila dar Odrešenja. Zdaj vemo, zakaj je božični čas tudi
marijansko obarvan. Rojstvo Jezusa, človeka in Boga ter Marijino Božje materinstvo
sta resničnosti, ki sta med sabo neločljivo povezani. Marijina skrivnost in skrivnost
edinorojenega Božjega Sina, ki je postal človek, sta ena sama skrivnost, pri kateri
ena pomaga bolje razumeti drugo (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska bazilika, 31.
decembra 2008).
Recimo Mariji: nebeška Odrešenikova Mati, spremljaj nas skozi
vse leto, ki se začenja in od Boga izprosi dar miru bodisi za Sveto deželo bodisi
za vse človeštvo. Sveta Božja Mati, prosi za nas (Homilija Benedikta XVI., Vatikanska
bazilika, 1. januar 2009).