Januar Leto, ki se izteka, je zaznamovala 25. obletnica svetovnega dneva
molitve za mir, ki je na željo papeža Janeza Pavla II. potekala leta 1986 v Assisiju.
1. januarja, med molitvijo Angelovega češčenja, je sveti oče tako napovedal, da bo
oktobra poromal v mesto sv. Frančiška. Na to pot pa je povabil tudi predstavnike drugih
krščanskih veroizpovedi, svetovnih verstev in ljudi dobre volje. Tokratno molitveno
srečanje je imelo namen spomniti na tisti zgodovinski dogodek, pa tudi obnoviti prizadevanje
za mir. »Kdor je na poti proti Bogu, ne more, da ne bi prinašal miru, kdor gradi
mir, pa ne more, da se ne bi približeval Bogu,« tako je 1. januarja letos poudaril
papež Benedikt XVI.
Dva tedna kasneje, 14. januarja, je Sveti sedež oznanil,
da je bil potrjen čudež na priprošnjo papeža Janeza Pavla II. Za datum
njegove beatifikacije je bil določen 1. maj 2011, nedelja Božjega usmiljenja.
15.
januarja je Kongregacija za verski nauk ustanovila osebni ordinariat Naše Gospe iz
Walsinghama. Le-ta je tako postal prvi »anglikanski« ordinariat, namenjen tistim
anglikanskim pastirjem in vernikom, ki so izrazili željo po vstopu v polno in vidno
občestvo s katoliško Cerkvijo. Gre za pravno strukturo, urejeno na način, ki dopušča
polno občestvo s katoliško Cerkvijo, pri čemer pa se ohranijo elementi anglikanskega
izročila. Določila novega ordinariata ustrezajo prizadevanjem za ekumenski dialog,
ki je ena izmed prednostnih nalog katoliške Cerkve. Istega dne je bil v katoliškega
duhovnika posvečen Keith Newton, nekdanji anglikanski škof, katerega je papež Benedikt
XVI. imenoval za prvega ordinarija.
Februar 19. februarja so svetemu
očetu predstavili Papeški letopis za leto 2011. Letopis podaja novosti, povezane
z življenjem katoliške Cerkve: na primer število novih škofovskih sedežev in apostolskih
vikariatov v svetu, koliko je bilo krstov, porazdelitev katoličanov po celinah, število
škofov, duhovnikov, stalnih diakonov, redovnikov in redovnic z zaobljubami in duhovniških
kandidatov. Izstopa podatek, da je zadnje uradno število krščenih vernikov ena milijarda
in 181 milijonov, kar je kar 15 milijonov več kot v preteklem letu. Zanimivo pa je
tudi, da je na ameriški celini 13,6% svetovnega prebivalstva, medtem ko ameriški katoličani
predstavljajo skoraj polovico vsega katoliškega sveta (49,4%). Nasprotno pa azijsko
prebivalstvo predstavlja 60,7% svetovnega prebivalstva, medtem ko je število azijskih
katoličanov opazno manjše, saj predstavlja le slabih 11% vseh katoličanov po svetu.
Marec 4.
marca so bile na Tiskovnem uradu Svetega sedeža predstavljene osnovne smernice
za 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode. Le-to bo na temo nove evangelizacije
potekalo oktobra 2012 v Vatikanu. Zgodovinski trenutek, v katerem se nahajamo, je
zapolnjen s spreminjanjem in v njem je težko najti točke, na katere bi se lahko oprli.
Zato moramo kristjani, kot poudarjajo smernice, v sebi prepoznati in se očistiti sledov
strahu, utrujenosti in omotice. Cerkev se ne sme vdati in zapreti sama vase, saj obstaja,
da bi evangelizirala. Prvo poglavje smernic govori o pobudi dvorišča za pogane, drugo
podrobneje opredeljuje značilnosti oznanjevanja evangelija, tretje poglavje pa je
posvečeno krščanski vzgoji kot oblikovanju celotne osebe.
10. marca je izšel
drugi del knjige papeža Benedikta XVI., z naslovomJezus iz Nazareta
in podnaslovom Od vhoda v Jeruzalem do vstajenja. Prvi del knjige, ki je podnaslovljen
Od krsta v Jordanu do spremenitve, je izšel že leta 2007. Papež v uvodu piše,
da njegov namen ni bil pisati o Jezusovem življenju, ampak orisati Jezusov lik in
sporočilo, da bi tako našli resničnega Jezusa.
24. in 25. marca je francoska
prestolnica Pariz gostila uvodno dejanje dvorišča za pogane. Gre za
pobudo svetega očeta, ki je bila uresničena s pomočjo Papeškega sveta za kulturo.
Namen je omogočiti prostor srečevanj in dialoga z neverniki. Sam izraz 'dvorišče za
pogane' se sicer nanaša na poseben prostor v jeruzalemskem templju, ki je bil posvečen
pogovorom med Judi in pogani. Na ta prostor se je papež Benedikt XVI. skliceval med
nagovorom članom Rimske kurije leta 2009, ko je dejal: »Mislim, da bi Cerkev tudi
danes morala odpreti nekakšno 'dvorišče za pogane', kjer bi se ljudje lahko
povezali z Bogom. Dialogu z verstvi se mora danes pridružiti tudi dialog s tistimi,
za katere je vera nekaj tujega, tistimi, ki ne poznajo Boga, a vendar ne morejo preprosto
ostati brez njega, zato se jim ga lahko približa vsaj kot Neznanca.« V dogajanje
v Parizu se je papež Benedikt XVI. vključil preko video prenosa, med katerim je nagovoril
predvsem mlade: »Dragi prijatelji, poklicani ste, da med seboj gradite mostove
(...) in najdete poti do dialoga.« Verni in neverni morajo živeti kot bratje in
graditi svet svobode, enakosti in bratstva.
Sveti oče je konec meseca, 27.
marca, obiskal Ardeatinske jame, ki se nahajajo v bližini katakomb v
jugovzhodnem predelu Rima. Na tem kraju je bilo 24. marca leta 1944 ubitih 335 nedolžnih
oseb. Papež je nad grobiščem zmolil Psalm 23, ki pravi: »Tudi če bi hodil po globeli
smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora,
ti me tolažita.«
Audio:
April Takoj
na začetku meseca aprila je bilo oznanjeno, da bo sicer že 1. januarja napovedano
molitveno srečanje v Assisiju, potekalo 27. oktobra, natanko na 25. obletnico prve
molitve za mir, ki so se je udeležili predstavniki različnih svetovnih verstev. Skupaj
z datumom je bilo napovedano tudi, da bo dan premišljevanja, dialoga in molitve za
mir in pravičnost na svetu, potekal pod geslom »Romarji resnice, romarji miru«.
»Vodniki
na poti zame niso le nekateri veliki svetniki, ki so mi pri srcu in jih dobro poznam,
ampak tudi preprosti svetniki, kar pomeni dobri ljudje, ki jih srečujem v svojem
življenju in verjetno ne bodo nikoli kanonizirani.« 13. aprila je papež Benedikt
XVI. sklenil dvoletni cikel katehez med sredinimi splošnimi avdiencami, ki
jih je namenil svetnicam in svetnikom. Zatem je začel novo serijo katehez, posvečenih
molitvi.
Na veliki petek, 22. aprila, je sveti oče sodeloval v verski
oddaji na 1. programu italijanske državne televizije (RAI). Odgovoril je na nekaj
vprašanj o trpljenju. Eno izmed njih mu je zastavila sedemletna deklica, ki je doživela
nedavni potres na Japonskem. Prosila ga je, naj ji razloži, zakaj jo mora biti po
tem dodgodku tako zelo strah in zakaj morajo biti otroci žalostni. Papež ji je odgovoril,
da pravih pojasnil za trpljenje nimamo. Vendar pa je pomembno vedeti, da je Bog na
naši strani, da ljubi vsakogar in da so na svetu mnogi, ki mislijo na trpeče in delajo
vse, da bi jim pomagali. Nekega dne bomo tako razumeli, da trpljenje ni bilo prazno
in zaman, za njim je bil načrt ljubezni.
Maj »Janez
Pavel II. je blažen!« 1. maja, na nedeljo Božjega usmiljenja, je papež
Benedikt XVI. svojega predhodnika, Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Na Trgu
sv. Petra v Vatikanu in po različnih mestih v Rimu se je ob tej priložnosti zbralo
okoli milijon in pol ljudi. Med homilijo je papež Benedikt XVI. o novem blaženem dejal:
»Kristusu je odprl družbo, kulturo, politične in gospodarske sisteme
ter s silo velikana – z močjo, ki mu je prihajala od Boga – v drugo
smer zasukal potek, ki je bil videti nepovraten.« Benedikt XVI. pa je spregovoril
tudi o njegovem pričevanju v trpljenju: »Gospod ga je počasi trgal od vsega,
on pa je še vedno ostajal 'skala', kakor je to hotel Kristus. Njegova globoka
ponižnost, ukoreninjena v tesnem zedinjenju s Kristusom, mu je omogočila, da je še
naprej vodil Cerkev in dal svetu še zgovornejše sporočilo prav v času, ko so mu telesne
moči pojemale. (...) Blagor ti, ljubljeni papež Janez Pavel II., ker si veroval!
Še naprej – te prosimo – podpiraj iz nebes vero božjega ljudstva.«
7. in
8. maja je sveti oče obiskal Oglej in Benetke. To je bil njegov 22.
pastoralni obisk v Italiji, potekal pa je pod geslom »Potrdi nas v veri«. Med osrednjo
sveto mašo je papež zbranim med drugim spregovoril o dveh učencih na poti v Emavs:
»Za vsakogar izmed nas je nujno, da se tako kot se je zgodilo učencema iz
Emavsa, pustimo učiti Jezusu: predvsem s poslušanjem in ljubeznijo do Božje
besede. (...) Potrebno pa se je tudi usesti k mizi z Gospodom, postati njegovi povabljenci,
da bi njegova ponižna prisotnost v Zakramentu njegovega telesa in njegove krvi v nas
obudila pogled vere, s katerim bi vse in vsakogar videli z očmi Boga, v luči
njegove ljubezni.«
21. maja ob trinajsti uri in enajst minut se je papež
Benedikt XVI. povezal s posadko naMednarodni vesoljski postaji. Med dvajset
minut trajajočo povezavo je sveti oče astronavtom zastavil nekaj vprašanj. Dvanajst
članov mednarodne ekipe je lahko le slišalo njegov glas, medtem ko so v Apostolski
palači tudi preko zaslona lahko spremljali dogajanje na vesoljski postaji. Le-ta se
je v tistem trenutku nahajala približno 400 km nad Zemljo, ki jo sicer obkroži v okoli
90 minutah.
Junij Prvo letošnje mednarodno apostolsko potovanje je
bilo 4. in 5. junija, in sicer je papež odšel na Hrvaško. To je bilo njegovo
19. mednarodno potovanje. Potekalo je pod geslom »Skupaj v Kristusu«. Obisk na Hrvaškem
pa je sovpadal tudi z narodnim dnevom katoliških družin. Papež je med drugim tako
zatrdil, da je »v današnji družbi bolj kot kdajkoli prej potrebna in nujna
navzočnost vzornih krščanskih družin«.
19. junija pa je sveti oče
obiskal škofijo San Marino-Montefeltro. Geslo obiska je bilo »Gospod,
pomnoži nam vero«. Papež se je med drugim srečal s kapitanoma-regentoma, molil je
pred relikvijami sv. Marina in nagovoril mlade.
Na praznik svetih Petra in
Pavla, 29. junija letos, je papež Benedikt XVI. praznoval 60. obletnico
svojega duhovniškega posvečenja. Posvečen je bil leta 1951, ko je bil star 24
let, in sicer istega dne kot tudi njegov starejši brat Georg. Med molitvijo Angelovega
češčenja je sveti oče dejal, da je »Bogu hvaležen za njegov klic in za službo,
ki mu jo je zaupal«. Hkrati se je vsem zahvalil za bližino in molitveno podporo.
Audio:
Julij Papež
Benedikt XVI. je 7. julija odšel na poletni oddih v apostolsko palačo v Castel
Gandolfo. To je drugo leto zaporedoma, ko se je sveti oče odpovedal počitnicam
v hribovitem predelu na severu Italije. Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika,
p. Federica Lombardija je sveti oče poletni čas posvetil predvsem pisanju tretjega
dela svoje knjige Jezus iz Nazareta. V Vatikan se je nato vrnil konec septembra.
Avgust Od
18. do 21. avgusta je bil sveti oče v španski prestolnici Madrid. Tam se je srečal
z mladimi, ki so se udeležili 26. svetovnega dneva mladih. Le-ta je potekal
na temo »Ukoreninjeni in sezidani v Kristusu ter utrjeni v veri« (Kol 2,7). V štirih
dneh se je papež med drugim srečal s španskim kraljevskim parom, predsednikom vlade,
udeležil se je križevega pota po mestnih ulicah, kosil je skupaj z mladimi prostovoljci,
spovedal je štiri udeležence svetovnega dneva v Madridu, nagovoril je redovnice in
bogoslovce, mlade univerzitetne profesorje, obiskal dobrodelno ustanovo, ki skrbi
za osebe s posebnimi potrebami, vodil molitveno bdenje in obhajal slovesno zaključno
sveto mašo.
»Tukaj sem, da se srečam s tisoči mladih z vsega sveta: katoličani
in drugimi, ki se zanimajo za Kristusa ali iščejo resnico, ki bi njihovemu bivanju
dala pravi smisel. Prihajam kot Petrov naslednik, da bi vse potrdil v veri, da je
Jezus Kristus pot, resnica in življenje.« S temi besedami je papež Benedikt XVI.
ob svojem prihodu v Madrid pozdravil zbrane na letališču. Med slovesno sveto mašo,
ki je bila osrednji dogodek in vrhunec svetovnega dneva v Madridu pa je okoli dva
milijona mladih spodbudil: »Svet potrebuje pričevanje vaše vere, zagotovo potrebuje
Boga.« Dejal jim je, naj Jezusu rečejo: »Jezus, vem, da si Ti Božji
Sin, da si dal svoje življenje zame. Zvesto želim hoditi za Teboj in se pustiti
voditi Tvoji besedi. Ti me poznaš in me ljubiš. Zaupam ti in celo svoje življenje
izročam v Tvoje roke. Želim, da si Ti moč, ki me podpira, in radost, ki me nikoli
ne zapusti.«
Na dan, ko je papež prispel v Madrid, so mu mladi zvečer priredili
dobrodošlico. Takrat jih je spomnil, naj se ne prepustijo povprečnosti in naj resno
upoštevajo cilj svetosti: »Dragi prijatelji, bodite previdni in preudarni, gradite
vaše življenje na trdnem temelju, ki je Kristus.« Mladim, ki so se odločilli za
posvečeno življenje, pa je papež dejal: »Odzvali ste se Njegovemu klicu, pritegnil
vas je Njegov ljubeč pogled in zdaj nadaljujete življenje svetega poslanstva. Uprite
svoje oči vanj, ki je s svojim učlovečenjem svetu najpopolneje razodel Boga in je
s svojim vstajenjem zvesto izpolnil svojo obljubo. Zahvalite se mu za to znamenje
naklonjenosti, ki ga je izkazal vsakemu izmed vas.«Med molitvijo križevega
pota po madridskih ulicah je sveti oče zatrdil, da je križ najvišja oblika ljubezni:
»Zato se zazrimo v Kristusa na grobem lesu in ga prosimo, naj nas nauči te skrivnostne
modrosti križa, zahvaljujoč kateri človek živi.« Papež je mlade v Madridu opozoril
tudi, naj ne hodijo mimo človeškega trpljenja. Vsako človeško življenje namreč v sebi
nosi dostojanstvo, saj je ustvarjeno po Božji podobi: »Nobeno trpljenje ne more
izbrisati te Božje podobe, ki je vtisnjena najgloblje v človeku.«
Med nepozabnim
molitvenim bdenjem, ki zaradi nevihte ni moglo potekati po predvidenem programu, se
je sveti oče mladim posebej zahvalil za njihovo potrpežljivost: »Trdni v veri v
Kristusa ste kljub dežju vztrajali. Hvala za vašo žrtev, ki jo boste brez dvoma
velikodušno darovali Gospodu. Zahvaljujem se vam za ta vaš čudovit zgled. Tako
kot nocoj se boste lahko s Kristusom spopadli s preizkušnjami življenja.« Tik
pred odhodom pa se je papež Benedikt XVI. zahvalil tudi prostovoljcem svetovnega dneva
mladih v Madridu: »Kot pravi Jezus, niti en kozarec vode, podarjen v njegovem imenu,
ne bo ostal brez plačila.«
Med svetovnim dnevom mladih v Madridu,
20. avgusta, je sveti oče oznanil tudi, da bo sv. Janeza Avilskega razglasil za
cerkvenega učitelja. Izrazil je željo, da bi beseda in zgled tega odličnega pastirja
razsvetljevala duhovnike in druge, ki se z veseljem in upanjem pripravljajo na prejem
posvečenja. Sv. Janez Avilski je tako 34. cerkveni učitelj.
September »Kdor
zna poklekniti pred evharistijo, kdor prejema Gospodovo telo, med običajnim
potekom dni ne more ne biti pozoren na situacije, ki so nevredne človeka, zna se skloniti
k potrebnemu, zna deliti svoj kruh z lačnim, vodo z žejnim, zna obleči nagega in obiskati
bolnega ali zaprtega.« 11. septembra je papež Benedikt XVI. obiskal mesto Ancona,
kjer je vodil slovesno sveto mašo ob zaključku 25. italijanskega narodnega evharističnega
kongresa.
Od 22. do 25. septembra pa je sveti oče odšel na apostolsko potovanje
v Nemčijo. Obisk je potekal pod geslom »Kjer je Bog, tam je prihodnost«. Za papeža
Benedikta XVI. je bilo to 21. mednarodno potovanje in 3. v njegovo domovino. Zaustavil
se je v štirih mestih: Berlinu, Erfurtu, Etzelsbachu in Freiburgu. Na programu sta
posebej izstopala papežev govor v nemškem parlamentu in srečanja s predstavniki drugih
krščanskih veroizpovedi in drugih verstev. Sveti oče je med drugim poudaril, da je
pomembno iskanje tistega, kar nam je skupno: »Velik ekumenski napredek zadnjih
desetletij je to, da smo se zavedli občestva in da v skupni molitvi in petju, v skupnem
prizadevanju za krščanski ethos, v skupnem pričevanju o Bogu, v tem svetu priznavamo
to občestvo kot naš neminljiv temelj.«
Audio:
Oktober 9.
oktobra je papež Benedikt XVI. obiskal kalabrijsko škofijo Lamezia Terme. Dopoldne
je vodil slovesno sveto mašo, popoldne pa se je srečal tudi z menihi iz kartuzije
Serra San Bruno. Geslo obiska je bilo »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hodi!«
Med obhajanjem večernic v kartuziji je sveti oče poudaril, da je vsak samostan »oaza,
v kateri se z molitvijo in meditacijo neprestano izkopava globok vodnjak, iz katerega
lahko zajemamo 'živo vodo' za našo najglobljo žejo.« Kartuzija pa je še prav posebna
oaza, v kateri se negujeta tišina in samota. Karizma kartuzije je tako »dragocen
dar za Cerkev in ves svet, dar, ki vsebuje globoko sporočilo za naše življenje in
celotno človeštvo.« Umik v tišino in samoto za človeka namreč pomeni priložnost,
da lahko izkusi Polnost, navzočnost Boga in Resničnost, ki je onstran razsežnosti
čutnega sveta. Vendarle pa ni dovolj le priti v kartuzijo. Gre za »pot, iskanje,
ki traja celo življenje«. Potreben je čas, vaja, potrpežljivost. Papež je dejal,
da je treba »Bogu dati čas, da deluje s svojim Duhom, in dati čas svoji
človečnosti, da se oblikuje in raste po merilih Kristusove popolnosti.«
15.
in 16. oktobra je v Vatikanu potekalo prvo mednarodno srečanje, ki ga je spodbudil
septembra 2010 ustanovljeni Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije. Geslo
dvodnevnega srečanja se je glasilo »Novi evangelizatorji za novo evangelizacijo
- Božja beseda pa je rastla in se širila (Apd 12,24)«. Srečanje je bilo povezano s
škofovsko sinodo, posvečeno novi evangelizaciji, ki je predvidena za oktober 2012.
Sveti
oče je 16. oktobra med sveto mašo, ki jo je daroval v vatikanski baziliki med srečanjem
novih evangelizatorjev, napovedal »leto vere«. Pojasnil je, da
želi s tem spodbuditi poslanstvo Cerkve, da ljudi iz puščave vodi do življenja v prijateljstvu
s Kristusom, ki podarja polnost. Leto vere se bo začelo 11. oktobra 2012, natanko
50 let po začetku 2. vatikanskega koncila, in se sklenilo 24. novembra 2013, na praznik
Kristusa, Kralja vesolja. »To bo trenutek hvaležnosti in prizadevanja za vse bolj
polno spreobrnitev k Bogu, za okrepitev naše vere Vanj in veselo oznanjevanje Njega
človeku današnjega časa.« Dan zatem je v Vatikanu izšlo tudi letu vere
posvečeno apostolsko pismo z naslovom Vrata vere (Porta fidei).
»Nikoli
več nasilja! Nikoli več vojne! Nikoli več terorizma! Naj v imenu Boga vsako verstvo
na zemljo prinaša pravičnost, mir, odpuščanje, življenje in ljubezen!«
27. oktobra je v Assisiju potekal dan premišljevanja, dialoga in molitve
za mir in pravičnost na svetu, in sicer pod geslom »Romarji resnice, romarji miru«.
Srečanje je zaznamovalo 25. obletnico dneva molitve za mir, ki je potekal na željo
bl. Janeza Pavla II. Tako kot takrat so se tudi tokrat ob svetem očetu, ki je v mesto
sv. Frančiška pripotoval z vlakom, zbrali predstavniki različnih svetovnih verstev.
Letošnja novost pa je bila tudi sodelovanje predstavnikov neverujočih.
November Sveti
oče je 18. novembra drugič v času svojega pontifikata odpotoval na afriško celino.
Apostolsko potovanje v Benin, ki je trajalo do 21. novembra, je bilo njegovo
skupno 22. in zadnje mednarodno potovanje v letošnjem letu. Njegov obisk je zaznamoval
tudi vrhunec praznovanja 150. obletnice začetka evangelizacije v državi. Papež se
je med drugim srečal s predsednikom države, člani beninske vlade in predstavniki glavnih
verstev, molil je na grobu svojega prijatelja, kardinala Bernardina Gantina, nagovoril
je duhovnike in druge posvečene osebe, obiskal je center sester Misijonark ljubezni
in se tam srečal z otroki. »Draga Cerkev v Afriki, bodi sol afriške zemlje,
blagoslovljene s krvjo mnogih mučencev, mož, žena in otrok, pričevalcev krščanske
vere vse do darovanja svojega življenja. Bodi luč sveta, luč Afrike,
ki preko preizkušenj pogosto išče pot miru in pravičnosti za svoje prebivalce. Tvoja
luč je Jezus Kristus, ki je Luč sveta. Bog te blagoslovi, draga Afrika!«
Glavni
povod papeževega potovanja v Benin pa je bil podpis in izročitev posinodalne
apostolske spodbude z naslovom Naloga Afrike (Africae Munus). Le-ta je
nastala po drugi posebni škofovski sinodi za Afriko, ki je na temo sprave, pravičnosti
in miru potekala oktobra 2009 v Vatikanu. »Po Kristusovem zgledu so vsi
kristjani poklicani, da odsevajo Očetovo usmiljenje in luč Svetega Duha. Evangelizacija
predpostavlja in vsebuje tudi spravo ter pospešuje mir in pravičnost.«
Sveti oče je dokument podpisal 19. novembra v baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja
v mestu Ouidah, predsednikom afriških škofovskih konferenc pa jo je izročil dan zatem
po slovesni sveti maši na Stadionu prijateljstva v Cotonouju. S papežem je
takrat somaševalo 1500 duhovnikov in 180 škofov iz vse Afrike.
December 5.
decembra je Sveti sedež postal država članica Mednarodne organizacije za migracijo
(IOM). O pomenu članstva je nadškof Silvano Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža
pri Združenih narodih v Ženevi poudaril, da prispevek Svetega sedeža vidi predvsem
v etičnem pogledu na pojav migracije, ki zagovarja zaščito človeške osebe in njenega
dostojanstva.
Na praznik brezmadežnega spočetja device Marije, 8. decembra,
se je sveti oče poklonil pred Marijinim kipom na Španskem trgu v Rimu: »Marija
naj nam pomaga videti luč, ki je onstran meglenih odej, za katere se zdi, da ovijajo
resničnost.«
11. decembra pa je papež obiskal še rimsko župnijo Svete
Marije Božjih milosti. Gre za zelo mlado župnijo, saj je bila posvečena komaj
lansko leto. Sveti oče je tam daroval sveto mašo in med homilijo tamkajšnje vernike
med drugim spodbudil, naj bodo čuječi ter naj poglobijo vero, pričujejo pa naj tudi
na področju dejavne ljubezni.
16. decembra so na Tiskovnem uradu Svetega sedeža
predstavili papeževo poslanico za svetovni dan miru, ki bo 1. januarja 2012.
Sveti oče jo je tokrat naslovil Vzgajati mlade za pravičnost in mir.
»V
ječi sem bil in ste prišli k meni.« (Mt 25,36) Na četrto adventno nedeljo, 18.
decembra, je papež Benedikt XVI. obiskal rimski zapor Rebibbia. Tam se je srečal
z okoli tristo zaporniki, zaporniškim osebjem in pastoralnimi delavci. Med srečanjem
je papež med drugim odgovoril na šest vprašanj, ki so mu jih osebno zastavili zaporniki.
Skupaj z njimi pa je zmolil tudi molitev Očenaš.
Audio:
(Povzeto
po pregledu cerkvenih dogodkov v letu 2011, ki ga je za italijansko revijo Il Regno
pripravil novinar Luigi Accattoli)