Benedikt XVI. naslovil svojo poslanico mestu in svetu z vzklikom Bogu: Pridi in nas reši!

TRG SVETEGA PETRA (nedelja, 25. december 2011, RV) – »Božje Dete, naj vam podeli svoj blagoslov«, tako je papež Benedikt XVI. voščil v slovenščini božične praznike, s balkona bazilike sv. Petra, poleg voščil v 64 drugih jezikih, potem ko je oznanil svojo poslanico Urbi et Orbi. Sveti oče je poslanico namenjeno vsem zbranim na trgu sv. Petra, pred televizijskimi zasloni, radijskimi sprejemniki, uporabniki svetovnega spleta ter novih naprav začel takole:

Kristus se nam je rodil! Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobre volje. Vse naj doseže odmev betlehemskega sporočila, ki ga katoliška Cerkev oznanja po vseh celinah preko sleherne narodnostne, jezikovne ali kulturne meje. Sin Device Marije se je rodil za vse, je Odrešenik vseh.

Tako ga kliče starodavna bogoslužna antifona: “O Emanuel, naš kralj in zakonodajalec, pričakovanje narodov in njih rešitelj: pridi in nas reši, Gospod, naš Bog! Veni ad salvandum nos! Pridi in nas reši! To je krik človeka vsakega časa, človeka, ki čuti, da sam ne bo zmogel premagati težav in nevarnosti. Svojo roko mora položiti v večjo in močnejšo roko, v roko, ki se od zgoraj izteza k njemu. Dragi bratje in sestre, ta roka je Jezus, ki se je rodil v Betlehemu iz Device Marije. On je roka, ki jo je Bog iztegnil proti človeštvu, da bi ga potegnil iz živega peska greha in ga postavil pokonci na skalo, trdno skalo svoje Resnice in svoje Ljubezni (prim. Ps 40,3).

Da, to pomeni ime tega otroka, ime, ki sta mu ga po Božji volji dala Marija in Jožef: ime mu je Jezus, kar pomeni “Odrešenik” (prim. Mt 1,21; Lk 1,31). Njega je poslal Bog Oče, da bi nas rešil predvsem od globokega zla, ki je zakoreninjeno v človeku in zgodovini, tistega zla, ki je v ločitvi od Boga, v prevzetnem napuhu, da zmoremo vse sami, ko se postavljamo za Božje tekmece in hočemo stopiti na njegovo mesto, ko sami odločamo, kaj je dobro in kaj je zlo, ko smo gospodarji življenja in smrti (prim. 1 Mz 3,1-7). To je véliko zlo, véliki greh, ki se ga mi, ljudje, ne moremo rešiti drugače kot tako, da se izročimo Božji pomoči, da mu zakričimo: Veni ad salvandum nos! - Pridi in nas reši!”

Že sámo dejstvo, da povzdignemo v nebo ta krik, nas postavi v pravi položaj, nas ponese v resnico o nas samih: mi smo namreč tisti, ki smo klicali k Bogu in smo bili rešeni (prim. EstG 10,3 sl). Bog je Rešitelj, mi pa tisti, ki smo se znašli v nevarnosti. On je zdravnik, mi bolniki. Ko ga priznamo, je to prvi korak k rešitvi, k izhodu iz blodnjaka, kamor smo se sami zaprli s svojim napuhom. Dvigniti oči v nebo, iztegniti roke in klicati na pomoč je pot izhoda, pod pogojem, da je tu Nekdo, ki posluša in ki nam lahko pride na pomoč.

Jezus Kristus je dokaz, da je Bog slišal naš krik. Pa ne samo to! Bog goji tako močno ljubezen do nas, da ne more ostati sam v sebi, da gre iz sebe samega in pride v nas, tako da do skrajnosti deli z nami naše stanje (prim. 2 Mz 3,7-12). Odgovor, ki ga je na človekov krik dal Bog v Jezusu, neskončno presega vsako naše pričakovanje in pride do takšne solidarnosti, ki ne more biti zgolj človeška, ampak je božanska. Samo Bog, ki je ljubezen, in ljubezen, ki je Bog, se je lahko odločila, da nas reši na tak način, po tej poti, ki je gotovo najdaljša, vendar pa spoštuje njegovo in našo resnico: to je pot sprave, dialoga, sodelovanja.

Zato se, dragi bratje in sestre iz Rima in vsega sveta, za ta Božič 2011 obrnimo k betlehemskemu Detetu, Sinu Device Marije, in recimo: “Pridi in nas reši!” Ponovimo to duhovno združeni s tolikerimi, ki so v posebno težkem položaju in postanimo glas tistih, ki nimajo glasu.

Skupaj kličimo Božjo pomoč za prebivalce Afriškega roga, ki trpijo zaradi lakote in pomanjkanja, ki je še težje zaradi stalnega negotovega položaja. Mednarodna skupnost naj ne odreče svoje pomoči številnim beguncem s tega področja, ki so hudo preizkušani v svojem dostojanstvu.

Gospod naj podari uteho prebivalcem azijskega jugovzhoda, zlasti Tajske in Filipinov, ki so še v težkem položaju zaradi nedavnih poplav.

Gospod naj pomaga človeštvu, ki je ranjeno od tolikih sporov, v katerih še vedno krvavi naš planet. On, ki je Knez miru, naj podari mir in trdnost deželi, ki si jo je izbral, da v njej pride na svet, tako da spodbudi nadaljevanje dialoga med Izraelci in Palestinci. Naj stori, da se bo nehalo nasilje v Siriji, kjer je bilo prelite že toliko krvi. Naj spodbudi popolno spravo in stabilnost v Iraku in Afganistanu. Naj da obnovljen zagon pri izgradnji skupnega dobrega vsem družbenim skupinam v severnoafriških in bližnjevzhodnih deželah.

Rojstvo Odrešenika naj podpre perspektive dialoga in sodelovanja v Myanmarju pri iskanju skupnih rešitev. Rojstvo Zveličarja naj zagotovi politično stabilnost v afriški pokrajini velikih jezer in naj podpira zavzetost prebivalcev Južnega Sudana pri varovanju pravic vseh državljanov.

Dragi bratje in sestre, obrnimo svoj pogled k betlehemski votlini: Dete, ki ga zremo, je naša rešitev! On je na svet prinesel univerzalno sporočilo sprave in miru. Odprimo mu svoje srce, sprejmimo ga v svoje življenje. Ponovimo mu z zaupanjem in upanjem: “Veni ad salvandum nos!”

Audio: