Papež sprejel člane Rimske kurije in governatorata: Izkušnja svetovnega dneva mladih je kot zdravilo proti utrujenosti vere

VATIKAN (četrtek, 22. december 2011, RV) – »Iz srca se vam vsem želim zahvaliti za pomoč pri opravljanju poslanstva, ki nam ga je Gospod zaupal kot pričevalcem za njegovo resnico, in vam vsem želim radosti, ki nam jo je Bog želel podariti z utelešenjem svojega Sina. Vesel Božič!« S temi besedami se je papež Benedikt XVI. danes obrnil na kardinale in druge člane Rimske kurije ter governatorata, ki so se udeležili vsakoletne tradicionalne avdience pred božičnimi prazniki. V njihovem imenu je svetega očeta nagovoril, se mu zahvalil in mu voščil kardinal Angelo Sodano, dekan kardinalskega zbora. Papež pa je v govoru nato poudaril nekaj izstopajočih dogodkov iz leta 2011.

Najprej je nekaj besed namenil gospodarski in finančni krizi, utemeljeni na moralni krizi, ki najbolj ogroža staro celino. Čeprav so prisotne vrednote, kot sta solidarnost ali odgovornost do ubogih in trpečih, pogosto manjka tiste moči, ki bi posameznike ali družbene skupine pripravila na odpoved in žrtev. V sedanji krizi se zato porajata temeljni vprašanji, kje je luč, ki lahko razsvetli naše spoznanje in kje je moč, ki bi povzdignila našo voljo? To sta vprašanji, na kateri mora odgovoriti nova evangelizacija, da bi oznanilo lahko postalo življenje. Pomembna tematika letošnjega in prihodnjih let je tako vprašanje, kako danes oznanjevati evangelij, na kakšen način vera lahko postane stvarnost?

Vsi cerkveni dogodki v preteklem letu so bili povezani s to temo. Sveti oče je izpostavil potovanja na Hrvaško, v Španijo, kjer je potekal svetovni dan mladih, v Nemčijo in v Benin. Nepozabna so ostala tudi potovanja znotraj Italije: v Benetke, San Marino, Ancono in Kalabrijo. Poseben pomen je imelo srečanje v Assisiju, ki so se ga udeležili predstavniki različnih verstev, da bi skupaj poromali v iskanju resnice in miru. S sinodo, posvečeno novi evangelizaciji, ki bo prihodnjo jesen, sta povezana ustanovitev Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije in napoved 'leta vere', ki bo zaznamovalo tudi 50. obletnico začetka drugega vatikanskega koncila.

»Vsak izmed teh dogodkov je imel lastne poudarke.« V Nemčiji je bilo tako na primer v ospredju vprašanje ekumenizma, z vsemi napori in upanjem, ki ga prinaša. S tem je povezano tudi vprašanje o prenovi Cerkve, na kakšen način in s kakšnim namenom se le-ta lahko uresniči. Po papeževih besedah je med drugim zaskrbljujoče, da je povprečna starost oseb, ki redno hodijo v cerkev, vedno višja, njihovo število pa je tudi vse manjše. »Jedro krize Cerkve v Evropi je kriza vere.« Če ne najdemo odgovora na to, če vera ne bo ponovno postala globoko prepričanje in stvarna moč, zahvaljujoč srečanju z Jezusom Kristusom, bodo vse druge oblike prenove ostale neučinkovite.

V tem smislu je bilo zelo spodbudno potovanje v Afriko: »Tam ni bilo zaznati nobenega znamenja utrujenosti vere, ki je tako razširjena med nami, nobene naveličanosti kristjanov, ki jo vedno znova opažamo tu.« Kljub vsemu trpljenju, ki je v Afriki nedvomno prisotno, je bilo moč izkusiti veselje ljudi, da so kristjani, pokonci jih drži notranje zadovoljstvo, da poznajo Kristusa in pripadajo njegovi Cerkvi. »Srečanje s to vero, ki je pripravljena na žrtev in prav zaradi tega vesela, je kot zdravilo proti utrujenosti kristjanov v Evropi.«

»Zdravilo proti utrujenosti vere je bila tudi čudovita izkušnja svetovnega dneva mladih v Madridu.« Na teh srečanjih se vse bolj jasno zarisuje nov, pomlajen način, kako biti kristjani. Sveti oče je ta način opisal v petih značilnostih. Prva se skriva v novi izkušnji vesoljnosti Cerkve. Mladi se zberejo skupaj z različnih celin, prej se niso nikoli videli, govorijo različne jezike, imajo vsak svoje življenjske navade. A kljub temu se med seboj poznajo. Vseh se je dotaknil Gospod Jezus Kristus. »Skupna liturgija predstavlja neke vrste domovino srca in nas združuje v eno veliko družino.« Dejstvo, da so vsa človeška bitja bratje in sestre, pri tem postane dejanska izkušnja in postane vir veselja.

Iz tega izhaja druga značilnost, ki je nova oblika, kako živeti kot ljudje in kot kristjani. Benedikt XVI. je spomnil na srečanje s prostovoljci svetovnega dneva mladih: »S svojim časom človek vedno podari del svojega življenja.« Mladi, ki so podarili del svojega življenja za organizacijo srečanja v Madridu, so bili na koncu vidno srečni. Življenje kristjanov je pogosto zaznamovano z dejstvom, da gledajo predvsem sami nase in tudi dobro delajo le zaradi sebe. Ti mladi pa so se za to odločili le, ker je preprosto lepo delati dobro, ker je lepo »biti za druge«. Pred tem pa mora priti do srečanja z Jezusom Kristusom, ki »nas osvobodi iskanja našega lastnega jaza«.

Tretji element je adoracija. Le-ta je predvsem dejanje vere. Bog ni le ena izmed hipotez o izvoru vesolja, ampak je zares prisoten. V adoraciji zato pokleknemo pred njim in takrat se razum, volja in srce odprejo zanj, ki je trpel za nas, ker nas ljubi. Kot četrti element svetovnega dneva mladih je sveti oče izpostavil zakrament svete spovedi. V človeku obstaja tako razpoložljivost za ljubezen in zmožnost, da v veri odgovori Bogu, kot tudi težnja, ki je temu nasprotna. Zato potrebujemo ponižnost, da vedno znova Boga prosimo za odpuščanje. Peta in zadnja značilnost duhovnosti svetovnih dni mladih pa je veselje. Papež je izrazil prepričanje, da je zanj odločilna gotovost, ki izvira iz vere, da smo zaželjeni, sprejeti, in ljubljeni. In le Bog to lahko stori brezpogojno: »Le če me sprejme Bog in se sam o tem prepričam, lahko dokončno vem: dobro je, da sem.«

Audio: