Sveti oče: Zunanja znamenja so lepa, če nam pomagajo živeti božič v njegovem resničnem, svetem in krščanskem smislu

VATIKAN (sreda, 21. december 2011, RV) – Sveti oče je današnjo splošno avdienco posvetil božiču, do katerega nas ločijo le še štirje dnevi. V teh dneh med nami že krožijo božična voščila. Papež je spomnil, da le-ta ne smejo izgubiti svoje »globoke verske vrednosti«. Zunanja znamenja so lepa in pomembna, če nam pomagajo živeti božič v njegovem resničnem, svetem in krščanskem smislu.

»Božič ni navadna obletnica Jezusovega rojstva. Je tudi to, ampak hkrati je še več, je obhajanje Skrivnosti, ki je zaznamovala in še naprej zaznamuje zgodovino človeka: Bog sam je prišel in se naselil med nami (Jn 1,14), zares je postal eden izmed nas.« Vendar pa se danes lahko sprašujemo, kako je mogoče živeti dogodek, ki se je zgodil pred več kot dva tisoč leti. Med polnočnico bomo kot odpev pri psalmu slišali besede: »Danes nam je rojen Zveličar.« Časovni prislov »danes« se ponovi večkrat. Nanaša se na Jezusovo rojstvo in na zveličanje, ki ga prinaša utelešenje Božjega sina. »Ta dogodek v liturgiji presega omejitve prostora in časa ter postane aktualen, sedanji.« Ko liturgija uporablja izraz »danes«, poudarja, da Jezusovo rojstvo »prežema celotno zgodovino«. Za vernike obhajanje božiča tako obnavlja gotovost, da je Bog resnično prisoten med nami in da ga lahko srečamo sedaj.

Odrešenje človeštva se je res zgodilo v določenem zgodovinskem trenutku. Toda Jezus, ki je postal in ostaja človek, je Božji Sin, je sam Bog. »Večnost je vstopila v omejitve časa in prostora, da bi 'danes' omogočila srečanje z Njim.« Ko poslušamo in izgovarjamo besede »Danes nam je rojen Zveličar«, torej ne uporabljamo praznega ustaljenega izraza, temveč s tem razumemo, da Bog danes, sedaj, meni in vsakomur izmed nas daje priložnost, da ga spoznamo in sprejmemo. Prav tako kot so storili pastirji v Betlehemu. Na ta način se On lahko rodi tudi v našem življenju in ga »prenovi, razsvetli in preoblikuje s svojo milostjo in svojo navzočnostjo«.

Sveti oče je v nadaljevanju opozoril še na en vidik božiča. Dogodek v Betlehemu je potrebno razumeti tudi v luči velikonočne skrivnosti, saj sta oba dogodka skupaj del edinstvenega odrešenjskega Kristusovega dela. Tako božič kot velika noč sta odrešenjska praznika. Velika noč »obhaja zmago nad grehom in smrtjo, zaznamuje zaključni trenutek«. Božič pa »obhaja Božji vstop v zgodovino, ko je Bog postal človek, da bi človeka pripeljal k Bogu«. Božič torej zaznamuje začetni trenutek. »Tako kot jutranja zarja napoveduje svetlobo dneva, tudi božič že oznanja križ in slavo vstajenja.« To nam lahko pomagajo razumeti tudi letni časi. Veliko noč obhajamo na začetku pomladi, ko sonce prežene gosto in hladno meglo ter tako prenovi obraz zemlje. Božič pa obhajamo na začetku zime, ko sonce in toplota ne uspeta zbuditi narave, katero je ovil mraz, a vemo, da pod njegovo odejo vseeno utripa življenje.

Tudi cerkveni očetje so Jezusovo rojstvo vedno razumeli v luči celotnega odrešenjskega dela. Utelešenje Božjega Sina zanje ni le začetek in pogoj zveličanja, ampak je kot prisotnost Skrivnosti našega zveličanja: Bog se namreč rodi kot otrok, tako kot mi, naše telo prevzame, da bi premagal smrt in greh.

»V božiču se srečamo z nežnostjo in ljubeznijo Boga, ki se skloni k našim omejitvam, našim slabostim, našim grehom.« V betlehemski votlini tako vidimo Boga, ki se je tako zelo ponižal, da je bil položen v jasli. V tem je tudi že napoved ponižanja v uri njegovega trpljenja. Vrhunec zgodovine ljubezni med Bogom in človekom tako preide preko jasli v Betlehemu do groba v Jeruzalemu.

»Z veseljem živimo božič, ki se približuje. Živimo ta čudoviti dogodek: Božji Sin se rodi tudi 'danes', Bog je zares blizu vsakomur izmed nas in nas želi srečati. On je resnična luč, ki razprši temo, ki ovija naše življenje in človeštvo.« S temi besedami je sveti oče sklenil današnjo avdienco in nenazadnje vernike še spodbudil, naj to Skrivnost kontemplirajo in živijo predvsem v evharistiji, ki je središče božiča: »V njej je Jezus navzoč na stvaren način, je pravi Kruh, ki je prišel iz nebes, pravo Jagnje, ki je bilo žrtvovano za naše zveličanje.«

Današnje avdience so se med drugim udeležili tudi trije korejski katoliški otroci. Po koncu so svetemu očetu podarili zvezek, ki vsebuje 33 pisem in risb njihovih vrstnikov. Gre za zmagovalce natečaja, ki ga je ob 60. obletnici duhovniškega posvečenja papeža Benedikta XVI. organiziralo veleposlaništvo Republike Koreje pri Svetem sedežu v sodelovanju s korejskim katoliškim časopisom. S tem so se papežu želeli zahvaliti za njegovo neutrudno služenju človeštvu in naklonjenost, ki jo izkazuje korejskemu ljudstvu. Vsi trije otroci bodo sodelovali tudi pri polnočnici, ki jo bo 24. decembra papež vodil v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Audio: