RIM (nedelja, 18. december 2011, RV) – Sveti oče je danes dopoldne obiskal
rimski zapor Rebibbia. Pastoralni obisk se je začel ob deseti uri v osrednji kapeli,
ki se imenuje »Očenaš«, ker je posvečena našemu nebeškemu Očetu. Benedikt XVI. se
je tam srečal z okoli tristo zaporniki, zaporniškim osebjem, pastoralnimi delavci
ter z delegacijo italijanskega ministrstva za pravosodje. Svetega očeta je v kapeli
najprej pozdravila Paola Severino, italijanska ministrica za pravosodje, nato pa še
zaporniški kaplan Pier Sandro Spriano. Po pozdravnih besedah in govoru je papež spontano
odgovoril na šest vprašaj, ki so mu jih osebno zastavili zaporniki. Mnogim so ob razumevajočih
a hkrati iskrenih papeževih odgovorih prišle solze na oči. Po odgovorih je papež
povabil vse navzoče k molitvi Očenaša ter jim nato podelil blagoslov. Po blagoslovu
so številni osebno pozdravili svetega očeta. Nekateri so mu tudi izročili osebno pripravljena
darila. Zatem je papež blagoslovil drevo, ki so ga ob tej priložnosti v spomin na
njegov obisk posadili pred kapelo v zaporu.
Papež je v svojem nagovoru najprej
podal razlog, zakaj je prišel na obisk v zapor z besedami: »V ječi sem bil in ste
prišli k meni« (Mt 25,36). Te besede iz poslednje sodbe, kot jo pripoveduje
evangelist Matej, so namreč Jezusove besede, s katerimi se on popolnoma poistoveti
z zaporniki ter v polnosti izrazijo namen mojega današnjega obiska pri vas.« Papež
je nadalje dejal, »da bi želel prisluhniti osebni zgodbi vsakega od vas, a to žal
ni mogoče. Sem pa prišel, da vam preprosto povem, da vas Bog ljubi s svojo brezmejno
ljubeznijo ter tudi to, da ste še vedno Božji otroci.« Za tem jim je sveti oče razložil
skrb, ki jo ima Cerkev do zapornikov. Predstavil jim je odlomek iz apostolske spodbude
Africae Munus, kjer sveti oče še posebej spodbuja Cerkev, da posebno pozornost posveti
prizadevanju za pravične in neodvisne sodne ter zaporniške sisteme, da se bo spet
lahko vzpostavila pravičnost in se bodo tisti, ki so krivi lahko poboljšali.
Sveti
oče je s priliko o gospodarju in vinogradnikih pokazal na razliko med človeško pravičnostjo
in Božjo pravičnostjo. V človeških očeh je namreč gospodarjeva odločitev, da da tako
tistemu, ki je delal ves dan, kot tistemu, ki je delal eno uro, enako plačilo, resnično
krivična. »V Božjih očeh pa je to dejanje dobrote, saj božja pravičnost, da vsakemu
to kar mu pripada, poleg tega pa vključuje tudi usmiljenje in odpuščanje.«
Benedikt
XVI. se je zavzel za pravičen zaporniški sistem, ki temelji na dveh pomembnih načelih.
Po eni strani mora varovati družbo pred morebitnim ogrožanjem, po drugi strani pa
naj bi omogočil tistemu, ki je pogrešil, vključevanje v družbo in to na način, da
ne potepta človeškega dostojanstva ter ne izključuje iz družbenega življenja. Pri
tem je sveti oče mislil na prenapolnjenost zaporov, zaradi česar sta ti dve načeli
v nevarnosti.
Papež je homilijo zaključil z mislijo na bližajoče se božične
praznike: »Naj Gospodovo rojstvo, ki že zelo blizu, v vašem srcu ponovno prižge upanje
in ljubezen...« ter zagotovil, »da Cerkev podpira in spodbuja vsa prizadevanja za
zagotovitev dostojanstvenga življenja. Prepričani bodite, da sem blizu vsakemu od
vas, vašim družinam, vašim otrokom, vaši mladini, vašim ostarelim ter vse vas prinašam
v svojem srcu pred Boga. Naj Bog blagoslovi vas in vašo prihodnost!«