VATIKAN (nedelja, 18. december 2011, RV) – »Z učlovečeno Besedo se božja
skrivnost razodeva v dogodku Jezusa Kristusa, ki je sodobnik vsake človeške osebe,
vsakega časa in kraja, in sicer po Cerkvi, katere Mati in vzor je Marija.« Tako
je dejal Benedikt XVI. med sveto mašo, ki jo je na praznik Guadalupske Matere Božje
daroval za Latinsko Ameriko.
Marija vedno kaže na svojega Sina Jezusa Kristusa »Zato
lahko danes še vedno slavimo Boga zaradi čudovitih stvari, ki jih je storil v življenju
latinskoameriških narodov in celotnega sveta, ko je pokazal svojo prisotnost
v Sinu in v izlitju Svetega Duha kot novost osebnega in kolektivnega življenja. Bog
je te stvari prikril modrim in razumnim, razodel pa malim, ponižnim in preprostim
v srcu,« je dejal papež in dodal, da Devica Marija, s svojim pristankom na Božji
klic, med ljudmi predstavlja Božjo ljubezen. »V tem smislu,« je dejal papež,
»Marija s svojo preprostostjo in materinskim srcem še naprej kaže na edino Luč
in edino Resnico: svojega Sina Jezusa Kristusa, ki je dokončni odgovor na vprašanje
o smislu življenja in na temeljna vprašanja, ki si jih tudi danes zastavljajo moški
in ženske Ameriške celine.«
Drevo in jaslice – del božičnega
vzdušja »Drevo in jaslice sta tipična elementa božičnega vzdušja, ki pripada
duhovni dediščini naših skupnosti.« Tako je papež dejal med srečanjem z ukrajinsko
delegacijo. Ta je v Vatikan prispela na slovesno prižiganje lučk na božičnem drevesu,
ki krasi Trg sv. Petra in ki ga je letos poklonila Ukrajina. Papež je dejal, da je
božično vzdušje obarvano z religioznostjo in družinsko bližino, ki ga moramo ohranjati
tudi v sodobni družbi, v kateri se včasih zdi, da prevladujeta potrošništvo in iskanje
materialnih dobrin. »Božič je krščanski praznik in njegovi simboli predstavljajo
pomembno povezanost z učlovečenjem in rojstvom Jezusa, ki ju bogoslužje vedno znova
priklicuje v spomin,« je zatrdil sveti oče. »Stvarnik vesoljstva, ki je postal
otrok, je prišel med nas, da bi z nami delil našo pot; postal je majhen, da bi lahko
vstopil v človeško srce in ga tako prenovil s svojo ljubeznijo,« je še
dejal papež.
Iščimo resnično Božje obličje »Dragi študenti, z
veseljem tecimo proti Betlehemu, vzamimo v naročje Otroka, ki nam ga ponujata Marija
in Jožef. Začnimo z Njim in ob Njem, ter tako pristopimo k vsem težavam.«
Tako je sveti oče povabil študente rimskih papeških univerz, s katerimi je ta teden
v Petrovi baziliki molil večernice. »Gospod vsakega med vami prosi, da sodelujete
pri izgradnji človeškega mesta ter na resen in strasten način povežete vero
in kulturo,« je dejal papež študentom in jih povabil, naj vedno v potrpežljivosti
iščejo resnično Božje obličje. »Iskati Božje obličje je globoka želja našega srca
in je tudi odgovor na temeljno vprašanje, ki se vedno znova postavlja tudi v sodobni
družbi«, je zatrdil papež.
Temeljna drža molitve je izročitev Božji
ljubezni »Dragi bratje in sestre, naša molitev odpira vrata Bogu,
ki nas uči neprestano izstopati iz samih sebe in nam pomaga biti blizu drugim, predvsem
v trenutkih preizkušnje, da bi jim prinesli tolažbo, upanje in luč,« je
dejal papež med sredino splošno avdienco. Izpostavil je, da pri molitvi h Gospodu
ne smemo pričakovati takojšnje izpolnitve tega, kar prosimo, kar je naša volja, ampak
prej zaupati v Očetovo voljo ter vsak dogodek gledati v luči njegove slave, njegovega
načrta ljubezni, ki je pogosto skrit našim očem. V naši molitvi bi se naj med seboj
povezovale prošnja, hvalnica in zahvala, tudi takrat, ko se zdi, da Bog ne odgovarja
na naša konkretna pričakovanja. »Izročitev Božji ljubezni, ki vedno hodi pred nami
in nas spremlja, je ena od temeljnih drž našega pogovora z Bogom,« je povedal
papež in dodal, da je največji dar, ki nam ga Bog lahko pokloni, njegovo prijateljstvo,
njegova navzočnost, njegova ljubezen. On je dragoceni zaklad, ki ga je treba prositi
in ga vedno varovati. Benedikt XVI. je še dejal, da želi Jezus s svojo molitvijo voditi
k veri in popolnem zaupanju v Boga in njegovo voljo. Želi nam pokazati, da je ta Bog,
ki je človeka in svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina, Bog Življenja,
Bog, ki prinaša upanje in je sposoben spremeniti nemogoče razmere. »Zaupna molitev
vernika je živo pričevanje o Božji navzočnosti v svetu, o njegovem zanimanju za človeka,
o njegovem uresničevanju svojega odrešenjskega načrta,« je zatrdil Benedikt XVI.
Vsi
nosimo odgovornost »Vsi smo odgovorni za vse, in pomembno je imeti pozitivno
razumevanje solidarnosti,« je poudaril Benedikt XVI. na srečanju z veleposlaniki
pri Svetem sedežu iz enajstih držav, ki nimajo sedeža v Rimu. Po papeževih besedah
je pomembno, da se vedno bolj zavedamo pomena solidarnosti med generacijami. Gre za
solidarnost, ki je po svoji naravi ukoreninjena v družini, zato bi bilo treba podpreti
to osnovno vlogo družine v družbi. Papež je veleposlanike pri tem spodbudil, naj na
ravni svojih odgovornih služb vlagajo v tista področja, ki so pomembna za oblikovanje
etičnih temeljev pri mladih, predvsem pa naj jim pomagajo pri izobraževanju in v boju
proti družbenim problemom kot so brezposelnost, droga, kriminal in tudi pomanjkanje
spoštovanja človeške osebe. »Ravno skrb za usodo prihodnjih generacij je tisto,
kar prispeva k večjemu dojemanju povezanosti človeške vrste,« je dejal
papež. Izpostavil je tudi pozitivno vlogo kulturnega in verskega pluralizma, ki »ne
nasprotuje iskanju tistega, kar je za vse resnično, dobro in lepo«.
Kot je zatrdil, katoliška Cerkev ljudi spodbuja, da zaupajo v razum, ki je, če je
očiščen z vero, zmožen preseči delna pogojevanja ter prepoznati univerzalne dobrine
kot so mir ter socialna in verska harmonija, ki jih potrebujejo vsi ljudje.