Papež sprejel veleposlanike enajstih držav: Več solidarnosti in podpora mladih

VATIKAN (četrtek, 15. december 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel poverilna pisma enajstih novih veleposlanikov pri Svetem sedežu. Gre za veleposlanike, ki sicer nimajo sedeža v Rimu, a pri Svetem sedežu zastopajo naslednje države: Trinidad in Tobago, Gvinejo Bissau, Švico, Burundi, Tajsko, Pakistan, Mozambik, Kirgizistan, Andoro, Šri Lanko in Burkino Faso. Papež je v nagovoru države spodbudil, naj pomagajo mladim generacijam spoprijemati se z velikimi težavami kot je brezposelnost. Kot je izpostavil, je v dobi globalizacije potrebna pristna solidarnost, da bi se lahko spoprijeli z velikimi izzivi, ki stojijo pred nami. Soodvisnost, ki jo živimo v tem času globalizacije, mora postati prednost in ne grožnja, je dejal papež in izpostavil potrebo po skupnem delu in delu za druge.

»Vsi smo odgovorni za vse, in pomembno je imeti pozitivno razumevanje solidarnosti,« je poudaril Benedikt XVI. To je tudi pravi vzvod celostnega človeškega razvoja, ki človeštvu omogoča, da napreduje proti novim dosežkom. Po papeževih besedah je pomembno, da se vedno bolj zavedamo pomena solidarnosti med generacijami. Gre za solidarnost, ki je po svoji naravi ukoreninjena v družini, zato bi bilo treba podpreti to osnovno vlogo družine v družbi. Papež je veleposlanike pri tem spodbudil, naj na ravni svojih odgovornih služb vlagajo v tista področja, ki so pomembna za oblikovanje etičnih temeljev pri mladih, predvsem pa naj jim pomagajo pri izobraževanju in v boju proti družbenim problemom kot so brezposelnost, droga, kriminal in tudi pomanjkanje spoštovanja človeške osebe. »Ravno skrb za usodo prihodnjih generacij je tisto, kar prispeva k večjemu dojemanju povezanosti človeške vrste,« je dejal papež. Izpostavil je tudi pozitivno vlogo kulturnega in verskega pluralizma, ki »ne nasprotuje iskanju tistega, kar je za vse resnično, dobro in lepo«. Kot je zatrdil, katoliška Cerkev ljudi spodbuja, da zaupajo v razum, ki je, če je očiščen z vero, zmožen preseči delna pogojevanja ter prepoznati univerzalne dobrine kot so mir ter socialna in verska harmonija, ki jih potrebujejo vsi ljudje.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju spregovoril še o skupni odgovornosti na področju zaščite okolja. Dejal je, da nove razmere, pred katerimi so se znašle države, zagotovo zahtevajo več človeške preudarnosti in ustvarjalnosti v boju proti revščini in v prizadevanju za učinkovitejšo in pravilnejšo uporabo energij in virov. In to tako na individualni kot koletivni ravni. »Treba se je odločno napotiti proti bolj konkretnemu in skupnemu zavzemanju za spoštovanje in zaščito stvarstva,« je zatrdil sveti oče. Izpostavil je potrebo po varovanju spoštovanja in podpore človekovega dostojanstva, da se ga ne bi zanikalo ali spremenilo v sredstvo. Zato so poleg religij tudi države poklicane, da varujejo prvenstvo človekove duhovne razsežnosti. Benedikt XVI. je še pozval k politični kulturi, ki vsaki osebi omogoča dostop do duhovnih dobrin, pozitivno vrednoti družbeno bogastvo ter človeka nikoli ne ovira pri njegovem svobodnem iskanju svoje duhovne razsežnosti.

Audio: