Moskva: Teološki pogovori med pravoslavno in katoliško cerkvijo
MOSKVA (torek, 13. december 2011, RV) – V Moskvi so se končali sedmi Teološki
pogovori med Rusko pravoslavno cerkvijo in Nemško škofovsko konferenco. Letos so potekali
na temo: Krščansko razumevanje človekovih pravic. Dogodka so se s strani katoliške
Cerkve v Nemčiji udeležili regensburški škof Gerhard Ludwig Müller, magdenburški škof
Gerhard Feige in pomožni škof v Hildesheimu Nikolaus Schwerdtfeger. Slednji je na
srečanju imel tudi govor na temo drugega vatikanskega koncila in dostojanstva človeške
osebe. Rusko pravoslavno cerkev pa je med ostalimi zastopal tudi moskovski patriarh
Ciril. Ta je v svojem nagovoru dejal, da se katoliška in pravoslavna cerkev danes
soočata s težkimi časi.
»Naša naloga je,« je dejal ruski patriarh,
»zaščititi moralno razsežnost življenja poseznika in družbe.« Po patriarhovih
besedah ni lahko biti sredi civilizacije, ki je zavrgla pojem greha in zabrisala mejo
med dobrim in slabim; sredi civilizacije, v kateri je laičen zakon edini kriterij
za opredeljevanje dobrega in zla. Pravni zakon ne more biti zadostni kriterij, kajti
pravo mora temeljiti na morali in če je morala uničena, je uničeno tudi pravo. Patriarh
Ciril je zatrdil, da je preživetje človeške civilizacije odvisno od položaja moralnih
načel. V iskanju rešitev za zapletene probleme današnjega časa imajo pravoslavni in
katoličani pomembno vlogo, saj lahko bistveno prispevajo k miru in pravičnosti, k
izgradnji kulture in komunikacije med osebami, ki pripadajo različnim političnim in
kulturnim sistemom, je zatrdil patriarh in dodal, da pravoslavni in katoliški verniki
lahko prispevajo k boljši prihodnosti našega planeta.
Sicer pa je škof Müller,
ki je tudi podpredsednik Nemške škofovske konference, zatrdil, da je osnovni cilj
srečanja bil poiskati skupne točke, ki jih različni krščanski skupnosti imata glede
človeškega dostojanstva in njegove religiozne razsežnosti, ter pri tem upoštevati,
da je v krščanskem razumevanju človekovih pravic najpomembnejše dejsto, da smo vsi
otroci enega Boga in da je Kristus glava Cerkve, ki nas med seboj povezuje. Glede
tega približevanja, ki se lahko doseže le z dialogom, je moskovski patriarh Ciril
dodal, da se pri vsakem prizadevanju vedno znova srečajo z željo, da bi obstoječe
razlike bile presežene, kar bi po patriarhovih besedah imelo zelo pozitiven vpliv
tudi na sodobno družbo. Stališča pravoslavne cerkve in katoliške Cerkve glede problemov
moderne antropologije in njene interpretacije so si zelo blizu in skorajda enaka,
je dejal patriarh Ciril. To je pozitivno znamenje, saj sta obe cerkvi na ta način
lahko most, ki pomaga presegati kulturne razlike v današnji družbi. Pravoslavni pratriarh
je prav tako izrazil prepričanje, da bi krščanske vrednote tako na Vzhodu kot na Zahodu
danes rešile številne probleme, ki povzročajo delitev Evrope. Problem je v tem, da
se družbeni in filozofski razvoj danes oddaljuje od krščanskih vrednot in da se izgublja
to, kar je vedno povezovalo evropsko kulturo, so bile patriarhove besede. Dodal je
še, da imata kljub verskemu pluralizmu vzhodna in zahodna družba skupne krščanske
temelje ter da bi se kot bratje morali vrniti k skupnim krščanskim vrednotam.