Na današnji praznik se je sveti oče poklonil pred Marijinim kipom na Španskem trgu

RIM (četrtek, 8. december 2011, RV) – Na današnji praznik brezmadežnega spočetja device Marije se je sveti oče poklonil pred Marijinim kipom na Španskem trgu v Rimu. Gre za tradicionalno dejanje, ki se ponovi vsako leto 8. decembra popoldne. Kip Brezmadežne je bil na tem mestu namreč postavljen po razglasitvi verske dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.

V nagovoru vernikom, ki so se v velikem številu zbrali na trgu, je papež Benedikt XVI. spregovoril o podobi iz knjige Razodetja: »Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd.« (Raz 12,1) Ta podoba predstavlja hkrati Marijo in Cerkev. »Žena, ogrnjena s soncem« je devica Marija, ki je povsem obdana z Božjo svetlobo, saj z vsem svojim bitjem živi v Bogu in je »polna milosti«. Pod njenimi nogami je luna, ki je simbol »smrti in smrtnosti«. Marija je namreč v polnosti pridružena zmagi Jezusa Kristusa, svojega sina, nad grehom in smrtjo. To se izraža v dveh velikih skrivnostih njenega življenja: v brezmadežnem spočetju in vnebovzetju, ko je bila z dušo in telesom pridružena Božji slavi. Toda tudi celo njeno zemeljsko življenje je bilo zmaga nad smrtjo, kajti posvetila ga je služenju Bogu, popolnoma se je podarila Njemu in bližnjemu. Zato je Marija sama po sebi »hvalnica življenja«.

Znamenje venca dvanajstih zvezd na njeni glavi predstavlja dvanajst Izraelovih rodov, kar pomeni, da je Marija v sredi Božjega ljudstva in občestva vseh svetih. To pa nakazuje tudi na Cerkev, skupnost kristjanov vseh časov. Tako kot je Marija rodila Kristusa na svet, ga mora tudi Cerkev prinašati ljudem. In ravno zato, ker prinaša Jezusa, se Cerkev srečuje s krutim nasprotnikom, ki ga knjiga Razodetja predstavlja kot »velikega rdečega zmaja« (Raz 12,3). Ta zmaj je zaman poskušal požreti Jezusa, saj se je le-ta preko svoje smrti in vstajenja povzpel na Božji prestol. Ko je bil zmaj tako za vselej premagan na nebu, je svoje napade usmeril proti ženi - Cerkvi. »Toda Cerkev vedno podpirata luč in moč Boga, ki jo v puščavi hrani s kruhom svoje Besede in svete evharistije.« Tako se Cerkev kljub preganjanjem pokaže kot zmagovalka in na ta način krščanska skupnost postane navzočnost ter zagotovilo Božje ljubezni.

Edina past, ki se je mora Cerkev bati po besedah svetega očeta, je greh njenih članov. Zato se mora Božje ljudstvo obračati na nebeško Mater, na Brezmadežno, in jo prositi za pomoč: da bi ga spremljala na poti vere, opogumljala v prizadevanju za krščansko življenje in ga podpirala v upanju. »Marija naj nam pomaga videti luč, ki je onstran meglenih odej, za katere se zdi, da ovijajo resničnost.«

Audio: