Rimski trg poimenovali po katoliškem združenju Kolumbovi vitezi

VATIKAN (torek, 6. december 2011, RV) – Eden od rimskih trgov bo od danes naprej poimenovan po združenju Kolumbovih vitezov. Trg Kolumbovih vitezov se nahaja v bližini antičnih term Karakala. Slovesno poimenovanje je potekalo popoldne v prisotnosti rimskega župana Giannija Alemanna in vodje Kolumbovih vitezov Carla Andersona. Zvečer pa je v baziliki Svete Marije na Aracoeliju potekal koncert gospla. Zbrane je na začetku pozdravil vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, in prenesel tudi pozdrave papeža Benedikta XVI. Kot je dejal Bertone, sveti oče želi spomniti, da je Kolumbove viteze v Rim povabil papež Benedikt V. leta 1920.

Sicer pa je kardinal Bertone spregovoril o poslanstvu in delu te ameriške organizacije, ki je v Rimu poznana predvsem po svojih športnih centrih. Kolumbovi vitezi so namreč veliko prispevali k izgradnji otroških igrišč, restavratorskim delom v Vatikanu in telekomunikacijskim projektom. Kardinal Bertone je posebej izpostavil pomembno diplomatsko vlogo, ki so jo Kolumbovi vitezi imeli med Združenimi državami Amerike in Svetim sedežem, preden so bili v 80 letih vzpostavljeni diplomatski odnosi med državama. Spomnil je na grofa Enrica Galeazzija, voditelja Kolumbovih vitezov v Rimu, ki ga je leta 1943 papež Pij XII. poslal v Združene države Amerike, da bi pri predsedniku Rooseveltu posredoval za prekinitev bombardiranja Rima. Leta 1982 so z mednarodno konvencijo bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med Vatikanom in Združenimi državami Amerike. Kolumbovi vitezi so v Rimu nadaljevali s svojim delom tudi po izbruhu druge svetovne vojne, med katero sta ZDA in Italija bili na nasprotnih straneh, in v obdobju, ko je takratna oblast preganjala delovanje katoliške mladine.

Kardinal Bertone je dejal, da so po vojni Kolumbovi vitezi odigrali pomembno vlogo pri pomoči Italiji in italijanskemu narodu ter so še danes za Rim simbol trdne vere in trajnega prijateljstva. Člani te ustanove so po kardinalovih besedah vedno znali pokazati poklicanost laikov k pričevanju za evangelij, tako znotraj Cerkve kot v širši družbi, sprejemali tiste posebne izzive, s katerimi se katoliški laikat srečuje. Vedno so bili pripravljeni izpolnjevati naloge, ki pripadajo vsakemu krščenemu ter pričevati o temeljni drži, ki pripada vsakemu kristjanu, namreč popolno sprejetje Jezusa Kristusa in odločitev, da se ga sledi kot Vodjo in Učitelja. Ustanovitelj Kolumbovih vitezov, duhovnik Michael McGivney, ja dobro razumel, da popoln in celosten sprejem Kristusa ni rezerviran samo za duhovnike in posvečene osebe, ampak se ga pričakuje od vsakega kristjana. Njegovo prepričanje je slonelo na še globlji slutnji, da bi namreč karitativne dejavnosti izgubile na svojem temeljnem pomenu, če ne bi bile ukoreninjene v veri, je še dejal kardinal Bertone.

Audio: