Msgr. Adoukonou o apostolskem obisku v Beninu:
Srečanje dveh velikanov vere

BENIN (torek, 6. december 2011, RV) – Papeža Benedikta XVI. je na nedavnem potovanju v Benin spremljal tudi msgr. Barthélemy Adoukonou. Adoukonou je po rodu Beninčan, bil pa je tudi zadnji doktorand Josepha Ratzingerja, ko je bil še profesor na Univerzi v Regensburgu. Danes je v službi pri Svetem sedežu, in sicer ima vlogo tajnika Papeškega sveta za kulturo.

Ko je v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano spregovoril o svojih spominih na obisk v Beninu, je izpostavil predvsem papeževo molitev na grobu kardinala Bernardina Gantina. Benedikt XVI. in pokojni kardinal, med katerima se je kasneje razvilo iskreno prijateljstvo, sta se namreč prvič srečala prav po zaslugi Adoukonouja. Medtem ko je bil sedanji papež njegov profesor, je bil Gantin njegov duhovni oče. Slednjega je kot prvega afriškega škofa, ki se je vrnil iz Rima, spoznal leta 1957 v malem semenišču v Ouidahu. Takrat jim je Gantin povedal zgodbo o ostarelem duhovniku, ki ga je srečal med potovanjem iz Evrope v Benin, in ki je vse svoje življenjske prihranke namenil za podporo vsaj enemu afriškemu fantu, ki bi nekoč postal duhovnik. Gantina je prosil, da bi našel tega fanta in poskrbel za njegovo celostno formacijo. Izbran je bil mladi bogoslovec Adoukonou, ki je od tistega trenutka dalje postal Gantinov duhovni sin.

Po obdobju formacije v Rimu je bil Adoukonou poslan na doktorski študij teologije v Regensburg, kjer si je za mentorja izbral profesorja Ratzingerja. Ko je bil le-ta imenovan za nadškofa v Münchnu, je moral Adoukonou mesec dni prej kot je bilo prevideno zagovarjati doktorsko disertacijo. Na škofovsko posvečenje svojega profesorja je nato povabil tudi msgr. Gantina, ki je v tistem času deloval v Rimski kuriji. Tako je bil Gantin med tistimi škofi, ki so takrat položili roke na glavo novega škofa, bodočega papeža. Ob tisti priložnosti sta se dva moža, ki sta kasneje skupaj prehodila posebno cerkveno pot, tudi spoznala.

Adoukonou je v nadaljevanju povedal, da se Gantina spominja kot očeta, pričevalca in kot učitelja. Bil je človek velikega srca, odprt in preprost, spoštljiv do vsakogar, od največjih do najmanjših. Znal je sprejemati in vračati ljubezen vsem. Njegov pogled je bil zmožen omehčati tudi najtrše osebe. Adoukonou pravi, da se je od njega naučil predvsem kulture srca. Pogosto mu je namreč ponavljal, da je srce vredno veliko več kot inteligenca.

Priložnost, da je lahko prisostvoval papeževi molitvi na Gantinovem grobu v Ouidahu, je bila zanj tako privilegiran trenutek. Lahko je podoživel srečanje med dvema svojima najpomembnejšima učiteljema. Ponovno pa je lahko tudi okusil povezanost med tema velikanoma vere, ki je tako globoka, da je ni mogla prelomiti niti smrt. Tisti trenutki molitve v tišini so bili za Adoukonouja tako zelo intenzivni. Bili so polni tiste moči, ki iz ljubezni naredi najtrdnejšo vez med osebami. Kot je dejal, ga je to srečanje še bolj okrepilo v njegovi veri in odločitvi, da se da popolnoma na razpolago za služenje tisti Kristusovi ljubezni, ki je tako neločljivo povezala ta dva velika cerkvena moža.

Audio: