Ta tradicionalni pozdrav že več kot sedemdeset let začenja oddaje v ukrajinskem jeziku,
katerega je bilo na valovih Radia Vatikan prvič mogoče slišati 14. decembra leta 1939.
Bil je četrtek in od ustanovitve radia je minilo komaj osem let. Ukrajinski jezik
je bil peti, v katerem je spregovoril »papežev glas«.
Septembra leta
1939 je Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) začela z okupacijo ozemlja
v zahodni Ukrajini. Vzhodni del države je že leta 1922, po državljanski vojni, uradno
postal del ZSSR. Božji služabnik metropolit Andrey Sheptytsky je doumel, da so prišli
težki časi za Cerkev in da obstaja nevarnost popolne ločitve od Svetega sedeža. Po
skrivnem slu je papežu Piju XII. poslal pismo, v katerem je zapisal več prošenj. Med
njimi je bila tudi prošnja za radijski program v ukrajinskem jeziku, ki bi bil edini
način ohranjanja vezi med verniki in srcem Cerkve. Papež je sklenil, da bo program
v ukrajinskem jeziku vključen med oddaje Radia Vatikan. Jezuiti pa so vodenje ukrajinskega
uredništva zaupali bazilijancem. Po približno enem desetletju je uredništvo začelo
stalno sodelovati tudi s sestrami služabnicami brezmadežne blažene Device.
Od
začetne oddaje enkrat na teden je ukrajinski program počasi prešel na vsakodnevno
oddajo, ki traja dvajset minut. Posvečen je bil predvsem katehezam in izobraževanju
ter pomembnim novicam o dejavnostih svetega očeta in o življenju Cerkve. Radijski
valovi so tako dolga desetletja ukrajinski Cerkvi nudili edino priložnost za obračanje
na vernike. Generalnim predstojnikom verskih redov so omogočili, da so lahko nagovarjali
člane kongregacij, ki so svoje apostolske dejavnosti opravljali na skrivaj. Dokumenti
drugega vatikanskega koncila in cerkvenega nauka ter tudi vzgojne rubrike, ki so bili
prepisani iz posnetih oddaj, so postali pravi priročniki za tajne semeniščnike. Za
več sto tisoč vernikov je bil Radio Vatikan tudi edina možnost sodelovanja pri liturgičnem
bogoslužju. Liturgija v ukrajinskem jeziku je bila od leta 1966 dalje umeščena v program
vsako nedeljo.
Tudi danes, ko mineva dvajset let od legalizacije verskega življenja
v državi, ukrajinski program še naprej obvešča o dejavnostih papeža in Svetega sedeža.
Oddaje izpopolnjuje z rubrikami s formativno duhovno, družbeno in kulturno vsebino.
Uredniške izbire pa prenavlja in prilagaja tudi glede na potrebe časa. Zaradi pomanjkanja
katoliških ustanov na narodni ravni zavoljo birokratskih in praktičnih ovir, se ukrajinski
program čuti odgovornega za podpiranje evangelizacijskega delovanja Cerkve v državi.
Zaveda se »duhovne puščave«, ki je ostala po obdobju ateističnega režima. Z
odprtjem spletne strani je ukrajinski program postal središče zanesljivih in izvirnih
informacij o papežu in Svetem sedežu. Istočasno pa nedeljska liturgija še danes prinaša
uteho bolnim in ostarelim osebam, kar cenijo tudi verniki drugih krščanskih veroizpovedi,
o čemer pričujejo številna pisma, ki prihajajo na naslov uredništva.
Ostati
zvesti tej dediščini, prizadevati si biti kos izzivom, ki jih predstavlja današnji
čas: to je naloga, ki jo poskuša uresničevati ukrajinsko uredništvo, ko usklajuje
izkušnje urednikov, ki delajo na programu že dlje časa, z ustvarjalnostjo mladih,
ki so v uredništvo prišli pred kratkim.