VATIKAN (nedelja, 4. december 2011, RV) – »Tudi v naši molitvi, se
moramo vedno bolj učiti vstopati v odrešenjsko zgodovino, katere vrhunec je Jezus;
pred Bogom moramo obnavljati osebno odločitev za njegovo voljo ter ga prositi moči,
da bomo svojo voljo lahko uskladili z njegovo.« Te besede je Benedikt XVI.
izrekel med sredino splošno avdienco, ko je začel nov sklop katehez, namenjenih Jezusovi
molitvi.
Kristjani smo poklicani biti pričevalci molitve »Poslušati, meditirati, molčati pred Gospodom, ki nam govori, je umetnost,
ki se je naučimo tako, da jo stalno opravljamo.« Po papeževih besedah je
molitev »dar, ki hoče biti sprejet; je Božje dejanje, ki pa z naše strani
zahteva zavzetost in stalnost«. Ravno Jezus nam s svojim zgledom kaže,
da se je njegova molitev poglobila tako, da je dolgo in vdano molil, vse do molitve
v vrtu Getsemani in na križu. Pri tem je Benedikt XVI. vernike pozval k trajni in
zvesti molitvi: »Danes smo kristjani poklicani biti pričevalci molitve, ravno zato,
ker je naš svet pogosto zaprt za božje obzorje in upanje, ki vodi v srečanje z Bogom.
V globokem prijateljstvu z Jezusom, s tem, da živimo v njem in po njem sinovski odnos
z Očetom, lahko preko naše zveste in stalne molitve odpremo okna proti Božjemu nebu.
S tem, da življenje preživimo v molitvi, lahko tudi drugim pomagamo živeti. Tudi za
krščansko molitev je res, da s tem, ko hodimo, se nam odprejo poti.«
Katoliške
šole – laboratoriji človeštva »Univerze in katoliške visokošolske
ustanove so poklicane biti 'laboratoriji človeštva', ponujati programe, ki spodbujajo
mlade študente v iskanju ne le poklicne usposobljenosti, ampak tudi v iskanju odgovora
na vprašanje o sreči, smislu in izpolnjenosti, ki prebiva v človeškem srcu.« Tako
je dejal papež udeležencem kongresa o pastorali mednarodnih študentov. Kot je zatrdil,
univerzitetno področje za Cerkev predstavlja privilegiran prostor evangelizacije.
Krščanske visoke šole, v kolikor so zveste svoji identiteti, so kraji pričevanja,
kjer se lahko sreča in spozna Jezusa Kristusa, kjer se lahko doživi njegovo prisotnost,
ki spravlja, razveseljuje in daje novo upanje. »Mladi kristjani, ki sicer prihajajo
iz različnih kultur, a pripadajo eni sami Kristusovi Cerkvi,so lahko
dokaz, da je evangelij Beseda upanja in zveličanja za ljudi vseh narodnosti
in kultur, vseh starosti in vsake dobe,«je dejal Benedikt XVI.
Nova
evangelizacija je odvisna od družine »Nova evangelizacija je v veliki meri
odvisna od domače Cerkve.« Tako je zatrdil papež Benedikt XVI. udeležencem plenarnega
zasedanja Papeškega sveta za družino. S krščansko družino je neločljivo povezana
tudi nova evangelizacija. »Družina je namreč pot Cerkve, saj je 'človeški prostor'
srečanja s Kristusom.« Zakonca prejmeta Kristusovo ljubezen in sta tudi poklicana,
da jo prinašata bratom. Tako je družina, ki je utemeljena na zakramentu svetega zakona,
posebna uresničitev Cerkve, skupnosti, ki je zveličana in zveliča, ki je evangelizirana
in evangelizira. »Tako kot Cerkev je tudi družina poklicana sprejemati,
izžarevati in razodevati svetu ljubezen in Kristusovo navzočnost,« je dejal papež.
Povezanost
med spoštovanjem človeka in spoštovanjem narave »Spoštovanje človeškega
bitja in spoštovanje narave sta eno, oboje pa lahko raste in ima svojo pravo vrednost
samo, če v človeku in v naravi spoštujemo Stvarnika in njegovo stvaritev,« je
dejal Benedikt XVI. italijanskim učencem in dijakom. Izpostavil je, da je spoštovanje
do okolja povezano tudi z zavestjo, da je človek sodelavec Boga Stvarnika. Kot je
dejal, je Cerkev vedno cenila znanstvena raziskovanja in odkritja, a obenem ni nikoli
nehala poudarjati, da se s spoštovanjem Stvarnikovega odtisa v vsem stvarstvu bolje
razume našo resnično in globoko človeško identiteto. »Če se živi na pravi način,«
je dejal papež, »lahko to spoštovanje pomaga mlademu človeku, da odkrije osebne
talente in sposobnosti ter se pripravi na določen poklic, ki si ga bo vedno prizadeval
opravljati s spoštovanjem do okolja. Če pa pri svojem delu človek pozabi, da je sodelavec
Boga, lahko izvaja nasilje nad stvarstvom in povzroči škodo, ki ima vedno negativne
posledice tudi na človeka.«
Vsak teolog je poklican biti človek
adventa »Vsak teolog je poklican biti človek adventa, človek čuječega
pričakovanja,« je zatrdil papež članom Mednarodne teološke komisije. Poznavanje
Boga pravzaprav stremi in se tudi stalno hrani iz »tiste ure«, ko se bo Gospod
vrnil in ki je ne poznamo. Ostajati budni in oživljati upanje pričakovanja sta zato
primarna dolžnost pravega teološkega razmišljanja. Sveti oče je dejal, da je v trinitarični
skrivnosti osvetljeno tudi bratstvo med ljudmi. »Krščanska teologija mora skupaj
z življenjem vernikov obuditi radostno in jasno očitnost vpliva
trinitaričnega razodetja na naše skupnosti.« Kljub nesoglasjem, ki otežujejo
sprejemanje edinstvenosti krščanskih misli o Bogu, naj bi ljudje v imenu Jezusa Kristusa
lahko prepoznali resnico Boga Očeta, pri katerem Sveti Duh posreduje ob vsakem človeškem
trpljenju. Teologija lahko pomaga vernikom, da bi se zavedli in pričevali, da nam
»trinitarični monoteizem kaže pravi obraz Boga in da je hkrati izvir osebnega in
vesoljnega miru.«