Msgr. Mupendawatu se spominja papeževega obiska v Beninu
BENIN (nedelja, 4. december 2011, RV) – »Papežev obraz, zaznamovan s spontanim
veseljem, pa vendar tudi prikrito globoko žalostjo, je najlepša podoba, ki jo hranim
med spomini na izkušnjo, doživeto ob Benediktu XVI. v Beninu.« Tako pravi msgr.
Jean-Marie Mupendawatu iz Konga, tajnik Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih
delavcev, ko se v pogovoru za vatikanski časopis L'Osservatore Romano spominja
nedavnega apostolskega potovanja na afriško celino.
Msgr. Mupendawatu se posebej
spominja papeževih srečanj z otroki, ki predstavljajo svet trpljenja, saj so v Afriki
najpogosteje prve žrtve tragedij. Gobavi otroci so svetega očeta pričakali ob njegovem
prihodu v katedralo v Cotonouju, pri sestrah matere Terezije se je srečal z zapuščenimi
otroki, v župniji svete Marjete so ga pozdravili številni bolni otroci. Mupendawatu
je v teh trenutkih doživljal, kako globoko občutljiv je papež Benedikt XVI. za človeško
trpljenje, še posebej, kadar trpijo otroci. »K njim se sklanja kot skrben oče,
da bi jim podaril trenutek nežnosti,« pravi in ob tem spominja tudi na
lanski obisk najmlajših v rimski bolnišnici Gemelli. Njegov obraz se ob srečanju s
trpljenjem otrok spremeni in le njihovo veselje nanj ponovno prikliče nasmeh. To pa
je nadvse dragocen spomin.
Mupendawatu v nadaljevanju pravi, da je bilo sporočilo
svetega očeta za Afriko »sporočilo zaupanja in upanja«. Ta celina nosi v svoji
duši dragocen zaklad, izjemno človeško in duhovno bogastvo v ljudeh, kulturah in tudi
na svoji zemlji. Ta zaklad lahko postane vir tudi za druge narode, ker predstavlja
»duhovna pljuča za človeštvo, ki se zdi v krizi vere in upanja«. Toda Afrika
je vseeno hkrati celina trpljenja. Tajnik Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih
delavcev je dejal, da je papež prav zaradi tega poudaril pomen oznanjanja Jezusa Kristusa.
Da bi dostojanstveno stali na svojih nogah, je potrebno poslušati »Kristusov glas,
ki danes razglaša ljubezen do bližnjih in do sovražnikov«. Benedikt XVI. po Mupendawatujevih
besedah na Afriko gleda z Božjimi očmi in jo tako vidi z obrnjene perspektive. Vidi
torej onstran njenih številnih in bolečih ran, od koder izvira neizmeren potencial,
ki je skrit v »tistem izjemnem človeškem in duhovnem bogastvu«.