Papeževo sporočilo ob seji papeških akademij: Oznanilo krščanske novosti potrebuje osebe, ki izražajo absoluten primat Ljubezni

VATIKAN (sreda, 30. november 2011, RV) – Danes popoldne je v Rimu potekala 16. javna seja papeških akademij. Za to priložnost je sveti oče kardinalu Gianfrancu Ravasiju, predsedniku Papeškega sveta za kulturo, poslal sporočilo. V njem je izpostavil osrednjo temo letošnje seje, ki se vrti okoli pričevanja in pričevalcev, krščanskega mučeništva in prvakov vere. Zgodovinska stvarnost krščanstva se neprenehno prepleta z zgodovino in jo globoko preoblikuje s pomočjo evangeljskega kvasa in svetosti. Arheološko raziskovanje je omogočilo precej natančen vpogled v preteklost preko materialnih dokazov, kot so cerkvene stavbe, pokopališča, epigrafi in skulptura, freske in raznovrstni ročni izdelki. Vse to nam lahko pomaga odkriti različne poglede na življenje nekdanjih generacij in tudi na izkušnjo vere najstarejših krščanskih skupnosti. Vendar pa po papeževih besedah izjemna tehnološka sredstva, ki se jih poslužuje arheologija, sama po sebi ne zadostujejo. Potrebna je tudi primerna usposobljenost raziskovalcev. Zato pa je med drugim nujen poglobljen študij in ljubezen do raziskovanja, ki je utemeljena na zanimanju za človeške, torej tudi verske izkušnje.

Sveti oče je v nadaljevanju izpostavil nekaj arheološko najpomembnejših krajev, ki pričujejo o prisotnosti kristjanov. Med njimi sta nedvomno Sveta dežela in mesto Rim. Številna odkritja pričajo, da so krščanske skupnosti že vse od začetkov mučence predstavljale kot vzornike ali oporne točke. Gre za prepričanje, ki je prisotno tudi danes: evangelij spregovori človeškemu srcu in se posreduje predvsem preko živega pričevanja vernikov. Oznanilo krščanske novosti in lepote vere v Kristusa potrebuje osebe, ki izražajo absoluten primat Ljubezni. In sicer preko doslednosti v lastnem življenju, s svojo zvestobo, s katero pričujejo, če je potrebno, tudi s podaritvijo samega sebe. Mučenci so osebe, ki so globoko svobodne, je poudaril sveti oče. Zavedajo se pomembnosti in lepote svojega življenja ter prav zaradi tega so zmožni ljubiti Boga in svoje brate na junaški način.

Cerkev mora tudi danes pričevati o verodostojnosti vere. To pomeni, da mora znati ponuditi dejanska in preroška znamenja doslednosti, zvestobe in brezpogojne ljubezni do Kristusa in bližnjega.

Audio: