Dvakrat na leto, za božič in veliko noč, sveti oče izreče voščila vernikom v več deset
jezikih. Gre za navado, toda ne vedo vsi, da ta tradicija sega na konec sedemdesetih
let, v čas po izvolitvi Karla Wojtyłe na Petrov prestol, in da je povezana prav s
poljskim programom Radia Vatikan. Takratna urednika, patra Stefan Filipowicz in Florian
Pelka, sta razmišljala, da bi bil javen papežev pozdrav, izrečen v slovanskih jezikih
ob slovesni priložnosti blagoslova Urbi et orbi, za trpeče Cerkve Vzhodne Evrope
znamenje upanja. Stopila sta v stik z osebnim tajnikom Janeza Pavla II., msgr. Stanisławom
Dziwiszem, in začele so se priprave. Jezuita sta šla od enega do drugega uredništva
na radiu in posnela pravilno izgovorjavo božičnih voščil (in kasneje tudi velikonočnih)
v različnih jezikih. Tako sta za papeža pripravila praktičen 'avdio priročnik z navodili'.
Učinek je bil izjemen in seznam jezikov za voščila se je počasi širil. Tako je nastala
tradicija voščil v več kot šestdesetih jezikih, ki se je ohranila vse do danes.
A
zgodovina poljskega programa, čeprav je bila zelo povezana s pontifikatom Janeza Pavla
II., se je začela že veliko prej. Prvikrat se je poljski jezik na valovih Radia Vatikan
zaslišal ob priložnosti 40. obletnice okrožnice Leona XIII. Rerum novarum (Nove
stvari). To je bilo 20. marca 1931, mesec dni po ustanovitvi papeškega radia.
Redne oddaje v poljskem jeziku so se začele leta 1938. O pomembnosti teh oddaj se
je bilo moč prepričati v času druge svetovne vojne. Že septembra 1939 je poljski primas,
kardinal August Hlond na Radiu Vatikan imel nekaj govorov, v katerih so bili morda
prvič pred javnim mnenjem razkriti vojni zločini, ki jih je izvršila hitlerjevska
vojska na Poljskem. Poljske oddaje so na bojišča prinašale besede miru in upanja.
Ko se je vojna v Evropi končala, pa so v oddaje vključevali tudi človekoljubna sporočila,
kot na primer objave o iskanju oseb, ki so med vojno izginile.
V t. i. obdobju
»stalinske noči« so poljske oddaje v Vatikanu prevzele novo razsežnost. Besede resnice
so prinašale preko meja in zidov, ki so zrasli sredi stare celine. Ker na Poljskem
ni bilo možnosti, da bi imeli katoliške medije, je Radio Vatikan služil tudi kot pomemben
dejavnik za versko izobraževanje vernikov. Ta njegova vloga se je izkazala za posebej
pomembno predvsem v času 2. vatikanskega koncila in letih, ki so sledila. Takrat je
njihovo uredništvo pogosto gostilo slovite osebnosti poljske Cerkve, kot na primer
kardinala Stefana Wyszynskega ali kardinala Karla Wojtyło.
Nov zagon za poljsko
uredništvo je predstavljal pontifikat Janeza Pavla II. Pri njih se je porodila ideja,
da bi ločeno šteli številna papeževa potovanja po Italiji in v tujino, kar je danes
uradna ustaljena navada. Uredniki so začeli potovati skupaj s papežem in poslušalcem
tako nudili oddaje in reportaže o dogodkih s celega sveta. Posebne priložnosti so
bile obiski papeža Wojtyłe v njegovi domovini, oblikovala pa se je tudi mreža sodelavcev
in dopisnikov iz raznih držav. Na željo, ki jo je izrazil Janez Pavel II. sam, je
Radio Vatikan med leti 1979 in 1995 prenašal svete maše v poljskem jeziku.
Položaj
Radia Vatikan na Poljskem se je po padcu berlinskega zidu spremenil. Spremembe so
doprinesle k vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Republiko Poljsko.
Leta 1990 je bil sklenjen tudi dogovor s Poljskim radiem (Polskie Radio), ki
je javna ustanova. Le-ta na svojih valovih vsak dan po vsej državi ponovno prenaša
radijski dnevnik v poljskem jeziku. Njihove oddaje pa ob različnih urah prenašajo
tudi drugi radii, predvsem katoliški. To jim zagotavlja široko medijsko pokritost,
ki seže celo na druge celine. Poleg tega pa je njihova moč tudi internetna stran in
informativni bilten, kjer vsakodnevno objavljajo novice iz svojih oddaj. Bilten, ki
se širi preko elektronske pošte, razni katoliški mediji uporabljajo kot vir informacij.