Papež spodbudil raziskave na odraslih izvornih celicah

VATIKAN (sobota, 12. november 2011, RV) – S papežem Benediktom XVI. so se danes sestali udeleženci mednarodne konference o odraslih izvornih celicah. Konferenca je od četrtka potekala v Vatikanu pod naslovom Odrasle izvorne celice: znanost in prihodnost človeka in kulture. Organizirala sta ga Papeški svet za kulturo in Fundacija Stem for life. Papež je v nagovoru spodbudil raziskave na odraslih izvornih celicah, ki lahko prispevajo k zdravljenju težkih bolezni in tako bolnikom prinašajo upanje, a pod pogojem, da upoštevajo dobro človeške osebe. Ostro pa je obsodil raziskave na zarodnih izvornih celicah, ki zanikajo neodtuljivo pravico do življenja, ki pripada vsakemu človeku od trenutka spočetja do naravne smrti. Uničenje niti enega človeškega življenja se ne more upravičiti s tem, da bi naj domnevno koristilo drugemu človeškemu življenju, je poudaril Benedikt XVI.

Po papeževih besedah pomeni znanstveno raziskovanje pomembno priložnost za spoznavanje vesolja, narave in življenja, vključno s človeškim življenjem. A glede na to, da ima človek dušo in je ustvarjen po Božji podobi, obstaja dimenzija človeškega življenja, ki sega onkraj dosega naravoslovnih znanosti. Če se ta meja prestopi, pride do resne nevarnosti, da se dostojanstvo in nedotakljivost človeškega življenja podvrže zgolj utilitarnim pogledom. Če pa se te meje spoštuje, pa lahko znanost bistveno prispeva k podpori in zaščiti človekovega dostojanstva, in ravno v tem leži resnična korist, je izpostavil papež. Nadnaravno dostojanstvo daje človeku pravico, da znanstveno raziskovanje vedno deluje njemu v korist in da se ga nikoli ne zvede na orodje znanosti. Kot je dejal papež, je v tem smislu raziskovanje na odraslih izvornih celicah pomembno, v kolikor odpira možnost za zdravljenje degeneracijskih kroničnih bolezni. Izboljšave takega zdravljenja pomenijo velik korak naprej na področju medicine ter bolnikom in njihovim družinam prinašajo novo upanje. To je tudi razlog, da Cerkev spodbuja tiste, ki se ukvarjajo s to vrsto raziskav, vendar vedno pod pogojem, da upoštevajo dobro človeške osebe v celoti in splošno družbeno dobro, je poudaril Benedikt XVI. in dodal, da je ta pogoj zelo pomemben.

Pragmatična miselnost, ki danes pogosto vpliva na odločanje, je nadaljeval papež, prehitro sprejema vsa sredstva za dosega želenega cilja, ne da bi upoštevala posledice. Ko se na vso moč želi najti zdravilo za degeneracijske bolezni, se znanstveniki in zakonodajalci znajdejo pred skušnjavo, da bi etične cilje postavili na stran. Benedikt XVI. je pri tem obsodil raziskave na zarodnih izvornih celicah, rekoč da tisti, ki zagovarjajo raziskave na zarodnih izvornih celicah, v upanju, da bi dosegli rezultate, delajo veliko napako, saj zanikajo neodtuljivo pravico do življenja, ki pripada vsakemu človeškemu bitju od trenutka spočetja do naravne smrti. Uničenje niti enega človeškega življenja se ne more upravičiti s tem, da bi naj domnevno koristilo drugemu človeškemu življenju, je poudaril papež. Dodal je, da se ti etični problemi ne pojavljajo takrat, ko so izvorne celice vzete iz tkiv odraslega organizma, iz popkovnične krvi ob rojstvu ali iz fetusov, ki so umrli naravne smrti.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju izpostavil veliko vlogo dialoga med znanostjo in etiko, da tako medicinski napredek ne bi nikoli potekal na račun človeka. Cerkev k temu dialogu daje svoj prispevek z osveščanjem o upravičenih motivih in v luči razodete resnice. Na ta način ne želi ovirati znanstvenega napredka, ampak ravno nasprotno: voditi ga v smeri, ki je zares plodna in koristna za človeštvo. Cerkev namreč vse, kar je človeškega, vključno z znanstvenim raziskovanjem, ne le da sprejema in spoštuje v skladu z vero, ampak teži tudi k njegovemu očiščenju, oplemenitenju in popolnosti. Na ta način znanost lahko prispeva k skupnemu dobremu človeštva, še posebej pa pomaga najšibkejšim. Cerkev pri tem, ko izpostavlja potrebe najmanj zaščitenih, ne misli le na nerojene otroke, ampak tudi na tiste, ki nimajo dostopa do dragega zdravljenja, je povedal papež. Rezultati znanstvenih raziskav bi zato morali biti dostopni vsem. Medicinski napredek bi namreč moral biti usklajen s pravično in enako zdravstveno oskrbo, pri čemer je papež spomnil na konkretno pomoč, ki jo Cerkev nudi s svojim apostolatom na področju zdravstvene oskrbe.

Audio: