V Rimu simpozij o teologiji telesa: Velik prispevek teologije telesa k današnji kulturi
RIM (petek, 11. november 2011, RV) – Na papeškem ateneju Regina Apostolorum
v Rimu se je danes zaključil mednarodni simpozij o teologiji telesa. Srečanja so se
udeležili strokovnjaki iz več držav ter se z različnih zornih kotov približali temi
teologije telesa: z vidika bioetike, filozofije, prava, humanistike, teologije, pastorale
ter tudi z medijskega in umetniškega vidika. Simpozij je včeraj odprl rektor papeške
visoke šole Pietro Barrajon in v nagovoru izpostavil velik prispevek teologije telesa
k današnji kulturi. »Ne le, da je pomagala odpreti nove poglede na področju katoliške
teologije,« je dejal Barrajon, »ampak prav tako predstavlja pomemben kulturni
vzorec, ki na ploden način povezuje vero in razum.« Po Barrajonovih besedah je
pomemben prispevek teologije telesa današnji kulturi ravno posebna odrešitev telesa.
»Teologija telesa na ustrezen način postavlja človeško telo na področje
antropologije, mu daje osebnostni in globoko človeški značaj ter ga ne ločuje od duhovne
razsežnosti,« je dejal Barrajon ter dodal, da teologija telesa na ploden način
omogoča povezovanje razuma in vere.
Udeležence simpozija je nagovoril tudi
rektor Rimske evropske univerze Paolo Scarafoni. V predavanju z naslovom Telo, smrt
in večno življenje je med drugim dejal, da telo odpira pot upanja proti vstajenju.
»Telo nas postavlja pred Kristusa, ki je naše upanje, ter veri v njega daje temeljno
razsežnost upanja,« je dejal Scarafoni. Povedal je tudi, da Kristusovo vstajenje
rojeva sadove novega življenja že sedaj, vendar pa se ne pusti zvesti na našo aktualno
situacijo. Vstajenje namreč uvaja novo razsežnost človeškega življenja, ki je božanske
narave in obsega vso človeštvo. Ta razsežnost je v polnosti uresničena samo v Kristusu,
človek pa – dokler je na tem svetu – mora počakati, da bo vanjo vstopil. Scarafoni
je tudi izpostavil, da je ''svoboda delati dobro'' – in to je svoboda Jezusa Kristusa
– tista, ki popravlja ''svobodo delati zlo''. »Nič se ne more zgoditi brez svobode,«
je dejal Scarafoni. »Da je svoboda lahko ''svoboda za dobro'', potrebuje
resnico. Naša, človeška svoboda sama po sebi nima resnice in nima moči. Bila pa je
odrešena po Kristusu, z njegovo svobodo, ki je naša popolna resnica.«