Papež o Psalmu 119: Poslušanje besede je osebno srečanje z Gospodom življenja,
ki se mora spremeniti v konkretne izbire
VATIKAN (sreda, 9. november 2011, RV) – Benedikt XVI. je med današnjo splošno
avdienco spregovoril o Psalmu 119, ki govori o Božji besedi in postavi, »nasvodi v srečanje z Gospodom in nas usmerja k evangeliju«. Sveti oče je vernike,
zbrane na Trgu sv. Petra povabil, naj Gospodu pustijo, da v njihova srca položi ljubezen
do njegove besede ter v središče življenja postavi sebe in svojo sveto voljo: »Prosimo,
naj sta naša molitev in vse naše življenje razsvetljena z Božjo besedo, ki je svetilka
našim korakom in luč na naši poti. Tako bo naša hoja na zemlji varna. Marija,
ki je sprejela in rodila Besedo, naj nam je vodstvo in tolažba, zvezda severnica,
ki kaže pot sreče.«
Ljubezen do Božje besede
Psalm 119 je
mogočna in slovesna pesem o Gospodovi Tori, torej Gospodovi Postavi. Tora je razodetje,
je dejal papež, je Božja beseda, ki človeka spodbuja, da nanjo odgovori z zaupno poslušnostjo
in širokosrčno ljubeznijo. Psalm opeva ljubezen do Božje besede, poveličuje njegovo
lepoto, odrešenjsko moč in zmožnost darovanja veselja in življenja. Kajti božja postava
ni težki jarem, ki zasužnjuje, ampak milostni dar, ki osvobaja in prinaša srečo: »Vodi
me po stezi svojih zapovedi, kajti v njej je moje veselje« (Ps 119,35). Gospodova
postava, njegova Beseda, je v središču vernikovega življenja, v njej najde tolažbo,
o njej premišljuje in jo ohranja v srcu: »Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne
bi grešil zoper tebe« (Ps 119,11).
Marija - blažena, ki je verovala
v izpolnitev Božje besede
Psalmistova zvestoba se po papeževih besedah
rodi iz poslušanja Besede, njenega ohranjanja v srcu, premišljevanja o njej in ljubezni
do nje. Zgled tega je Marija, ki je »vse besede shranila in jih premišljevala v
svojem srcu« (Lk 2,19). Če Psalm 119 tistega, ki »hodi v Gospodovi postavi«
(Ps 119,1) in »čuva njegova pričevanja« (Ps 119,2), imenuje »blaženi«,
je Marija tista, ki predstavlja dovršitev popolnega lika vernika, ki ga opisuje psalmist.
Ona je namreč prava blažena, kot jo je poimenovala Elizabeta, kajti »verovala je,
da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45), je izpostavil Benedikt
XVI. O njej in njeni veri govori Jezus, ko na besede: »Blagor telesu, ki te je
nosilo, in prsim, ki so te dojile!« odgovori: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo
besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (Lk 11,27-28). »Marija je blažena,
ker je v svojem telesu nosila Odrešenika, predvsem pa je blažena zato, ker
je sprejela Božje oznanilo, ker je bila pozorna in ljubeča varuhinja njegove Besede,«
je dejal papež.
Bogato besedišče Psalma 119
Psalm 119 je
torej v celoti posvečen Gospodovi besedi in postavi. Njegova posebnost je tudi dolžina:
sestavljen je iz 176 vrstic, ki tvorijo 22 kitic. Poseben je tudi zaradi abecednega
akrostiha – vsaka kitica se namreč začne s črko hebrejske abecede, teh pa je 22. Psalm
ima tudi bogato besedišče: vsebuje številne sinonime, kot so ukazi, zakoni, zapovedi
in sodbe, ter z njimi povezane glagole, kot so izpolnjevati, varovati, razumeti, poznati,
ljubiti, premišljevati in živeti. Besedišče je bogato tudi z besedami, ki kažejo na
zaupljiv odnos vernika z Bogom, na primer slavljenje, zahvala in zaupanje. Prav tako
najdemo prošnjo in tožbo, ki pa sta vedno povezani z gotovostjo v božjo milost in
moč Božje besede. Tudi vrstice, zaznamovane z bolečino, so oprte na upanje in prežete
z vero. »Potem bom odgovoril besedo svojemu sramotilcu, ker zaupam v tvojo besedo«
(Ps 119,42), pravi psalmist.
''Poslušanje besede je osebno srečanje z Gospodom
življenja''
Benedikt XVI. je v nadaljevanju dejal, da je božja postava,
vir življenja. Želja, da bi jo razumeli, izpolnjevali in se po njej ravnali, je lastnost
pravičnega človeka, ki je zvest Gospodu. Božja postava zahteva poslušanje srca, ki
ga predstavlja otroška, zaupna in zavestna poslušnost. »Poslušanje besede je osebno
srečanje z Gospodom življenja, je srečanje, ki se mora spremeniti v konkretne izbire
in postati pot in hoja,« je dejal Benedikt XVI. Jezus na vprašanje o tem, kaj
je potrebno za večno življenje, pokaže na pravilno izpolnjevanje postave: »Eno
ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato
pridi in hôdi za menoj!« (Mr 10,21). Dopolnitev postave je namreč hoja za Jezusom,
je dodal papež.
Gospod in njegova beseda kot edini vir življenja
Benedikt
XVI. je izpostavil še vrstico 57, ki jo lahko prevajamo na dva načina: »Gospod,
moj delež je, da izpolnjujem tvoje besede« ali pa: »Gospod je moj delež,
odločil sem se izpolnjevati tvoje besede« (Ps119,57). Ljubezen do Boga
in njegove besede psalmista pripelje do radikalne izbire, da bo Gospod njegovo edino
dobro ter da bo njegove besede varoval kot dar, ki je dragocenejši od vsake zemeljske
lastnine. Po papeževih besedah se prevoda ne izključujeta, ampak dopolnjujeta: Psalmist
zatrjuje, da je njegov delež Gospod, a tudi izpolnjevati božje besede je njegova dediščina,
kot trdi v naslednjih vrsticah: »Tvoja pričevanja so moja dediščina na veke, kajti
ta so veselje mojega srca« (Ps119,111). Benedikt XVI. je nadaljeval, da so te
besede zelo pomembne tudi za nas. Še posebej za duhovnike, ki so poklicani živeti
samo za Gospoda in njegovo besedo, brez kakršne koli druge zaščite, le njega imeti
kot edino dobrino in edini vir življenja, je dejal papež in dodal, da je v tej luči
lahko razumemo svobodno izbiro celibata za nebeško kraljestvo. Psalmistove besede
pa so pomembne tudi za vse vernike, vse Božje ljudstvo, ki je poklicano k radikalnosti
evangelija. »Gospod in njegova beseda – to dvoje je naša zemlja, v kateri živimo
v občestvu in veselju,« je še dejal papež.