Benedikt XVI. v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja pokazal
na Jezusovo skladnost med tem, kar je učil in tem, kar je delal
VATIKAN (nedelja, 30. oktober 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je v nagovoru
pred molitvijo Angelovega češčenja razložil pomen bogoslužnih besedil 31. navadne
nedelje. Po molitvi in blagoslovu pa je sveti oče izrazil bližino prebivalcem Tajske
in Italije, predvsem tistim na području dežel Ligurije in Toskane, ki so jih prizadele
hude poplave ter jim zagotovil svojo molitev.
Papež je v nagovoru pred molitvijo
vernikom, ki so se v zelo velikem številu zbrali na trgu sv. Petra, dejal: »Med bogoslužjem
današnje nedelje nas apostol Pavel povabi, da se približamo evangeliju 'ne
kot človeški besedi, ampak, kar resnično je, kot Božji besedi'(1Tes
2,13). S tem lahko v veri sprejmemo opomine, s katerimi se Jezus obrača na našo vest,
da bi naše ravnanje preoblikovali po teh opominih. V današnjem odlomku Jezus graja
pismouke in farizeje, ki so imeli v skupnosti vlogo učiteljev, saj je bilo njihovo
obnašanje v očitnem nasprotju z naukom, ki so ga z doslednostjo nalagali drugim. Jezus
je poudaril da 'govorijo, pa ne delajo' (Mt 23,3). Še več: 'Vežejo težka
in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom
nočejo premakniti' (Mt 23,4). Dober nauk je vredno sprejeti, vendar pa
ga lahko neskladno ravnanje razvrednoti. Zato Jezus pravi: 'Delajte vse
in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte'
(Mt 23,3). Jezusovo ravnanje pa je popolnoma nasprotno. On prvi udejanja zapoved ljubezni,
ki jo uči, ob tem pa tudi pravi, da je njeno breme lahko in prijetno, saj nam ga On
sam pomaga nositi (prim. Mt 11,29-30).
Sveti Bonaventura z mislijo na učitelje,
ki zatirajo svobodo drugega v imenu lastne avtoritete, nakaže, kdo je resnični učitelj,
z besedami: 'Nihče ne more učiti, še manj pa delovati, niti doseči spoznanih resnic,
ne da bi bil pri tem navzoč Božji Sin' (Sermo I de Tempore, Dom. XXII post Pentecosten,
Opera omnia, IX, Quaracchi, 1901, 442). Jezus sedi na 'stolici', kot
večji Mozjes, saj razširja Zavezo na vsa ljudstva (Jezus iz Nazareta, Ljubljana
2007, str. 88). On je naš pravi in edini Učitelj. Zato smo poklicani, da hodimo za
Božjim Sinom, učlovečeno Besedo, ki izraža resnico svojega nauka v zvestobi Očetovi
volji tako, da podarja samega sebe. Blaženi Anton Rosmini piše: 'Prvi učitelj vzgaja
ostale učitelje, prav tako, kot tudi učence, saj (tako prvi kot drugi) obstajajo samo
v moči prvega, sicer skrivnega, pa vendar vsemogočnega učiteljstva ((Idea della
Sapienza, 82, v: Introduzione alla filosofia, vol. II, Rim 1934, 143).
Jezus prav tako odločno obsoja samopoveličevanje ter pravi, da opravljanje del zato,
da bi jih ljudje videli, vodi v nemilost človeškega odobravanja, kar pa ogroža vrednote,
ki utemeljujejo pristnost osebe.
Dragi prijatelji, Gospod Jezus se je predstavil
svetu kot služabnik s tem, da je popolnoma izpraznil sebe ter se tako ponižal, da
je dal na križu najbolj zgovoren nauk ponižnosti in ljubezni. Iz njegovega zgleda
izjaja predlog za življenje: 'Največji med vami bodi vaš strežnik' (Mt 23,11).
Prosimo za priprošnjo Sveto Marijo ter še posebej prosimo za vse tiste, ki so v krščanskih
skupnostih poklicani za službo poučevanja, da bodo lahko vedno z dejanji pričevali
za resnice, ki jih posredujejo z besedami.