Sveti oče škofom iz Angole in Sao Toméja: Življenje v Kristusu je poglavitni dejavnik razvoja

VATIKAN (sobota, 29. oktober 2011, RV) – »Prvi in svojevrstni prispevek Cerkve afriškim narodom je razglašanje Kristusovega evangelija.« Za uresničevanje tega poslanstva si je potrebno prizadevati z vsemi svojimi močmi, kajti »življenje v Kristusu je osnovni in poglavitni dejavnik razvoja«. Tako je danes dopoldne sveti oče dejal škofom iz Angole in Sao Toméja, ki so te dni v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Pri razglašanju evangelija, je še dodal papež, pa ne gre za oznanjevanje »tolažilne, ampak rušilne besede, ki kliče k spreobrnjenju«.

To je Beseda, ki omogoča srečanje z Gospodom. Sveti oče je spomnil, da je nedavno napovedal 'leto vere' tudi zato, da bi celotna Cerkev vsem lahko ponudila lepše in verodostojnejše obličje, ki bi bilo jasen odsev Gospodovega obličja. Odločitev za 'leto vere' tako spremlja upanje, da bi bilo veselje in prenovljeno navdušenje zaradi srečanja s Kristusom vedno bolj vidno.

V nadaljevanju je papež Benedikt XVI. šestindvajsetim škofom spregovoril o treh ovirah, ki številne kristjane v Angoli in Sao Toméju težijo v njihovem vsakdanjem življenju. Versko življenje je namreč vedno povezano z duhom časa in tako tudi s pritiski navad v družbi, kjer prebivajo. Prva tako imenovana ovira je odnos med moškim in žensko, ki ni osnovan na zakonski zvezi in je torej v nasprotju z Božjim načrtom za človeško družino. Omejeno število katoliških cerkvenih porok je po papeževih besedah kot »hipoteka«, ki bremeni družino, nenadomestljivo vrednoto za stabilnost družbe. Parom je zato potrebno pomagati doseči nujno človeško in duhovno zrelost, da bodo lahko odgovorno odgovorili na svoje poslanstvo biti krščanski zakonci in starši.

Druga ovira pri delu oznanjevanja pa zadeva izrazito ločevanje: srca krščenih so še vedno pogosto razdeljena med krščanstvo in tradicionalna afriška verstva. Zatekanje k postopkom, ki so nezdružljivi s hojo za Kristusom, lahko pripelje do dramatičnih posledic. Med drugim do družbene izključitve ali celo do ubojev otrok in ostarelih, obsojenih zaradi neresničnih namigov vračev. Benedikt XVI. je škofe obeh afriških držav zato opozoril, naj še naprej zagovarjajo žrtve omenjenih in podobnih primerov. Človeško življenje je namreč sveto v vseh svojih obdobjih.

Tretjo in zadnjo oviro pa predstavljajo »ostanki etničnega tribalizma«. Le-ti napeljujejo skupnost, da se zapre sama vase in ne sprejema oseb, ki izvirajo iz drugih državnih regij. Toda v Cerkvi, je spomnil papež, ni prostora za nobeno obliko ločevanja, saj predstavlja eno družino vseh, ki verujejo v Kristusa. Cerkev naj bo hkrati dom in šola skupnosti, je Benedikt XVI. spomnil še na besede svojega predhodnika, blaženega Janeza Pavla II. To je njen veliki izziv, če želi biti zvesta Božjemu načrtu in odgovoriti na najgloblja pričakovanja sveta.

Sveti oče je nagovor škofom iz Angole in Sao Toméja nato sklenil s spodbudno trditvijo, da je bratska vez med verniki, ki si pri evharistiji delijo Kristusovo kri in telo, nedvomno močnejša od vezi vseh zemeljskih družin ali plemen.

Audio: