Duhovne misli Benedikta XVI. za 30. navadno nedeljo
Benedikt XVI. je spregovoril o največji zapovedi ter poslušanju Božje Besede med homilijo
pri zaključni maši 12. redne škofovske sinode leta 2008.
»Gospodova beseda
v današnjem evangeliju nas je spomnila, da je v ljubezni povzeta vsa Božja postava.
Evangelist Matej pripoveduje, da so se farizeji potem, ko je Jezus z odgovorom zaprl
usta saducejem, zbrali, da bi ga skušali (prim. Mt 22,34-35). Eden izmed njih, ki
je bil učitelj postave, ga je vprašal: 'Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?'
(Mt 22,36). Vprašanje namreč izraža prizadevanje, ki zaznamuje vso judovskego izročilo,
da bi našli počelo, ki bi poenotilo različne definicije Božje volje. To gotovo ni
bilo lahko vprašanje, če pomislimo, da je bilo potrebno premisliti Mojzesovo postavo,
ki je vsebovala 613 predpisov in prepovedi. Kako izbrati med vsemi največjo? Toda
Jezus brez obotavljanja takoj odgovori: 'Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem,
z vso dušoin z vsem mišljenjem'. To je največja in prva zapoved’ (Mt 37-38).
V svojem odgovoru je Jezus navedel molitev Shema (Poslušaj), ki jo pobožni
jud moli večkrat na dan, predvsem pa zjutraj in zvečer (prim. 5Mz 6,4-9; 11,13-21;
4Mz 15,37-41). Ta molitev celostno in popolno izrazi dolžnost ljubezni do Boga, edinega
Gospoda. Poudarek pri tem pa je na popolni posvetitvi Bogu z vsemi tremi sposobnostmi,
ki opredeljujejo človeka v njegovih najglobljih psiholoških razsežnostih: s srcem,
z dušoin z mišljenjem. Pojem mišljenje, grško diánoia, vsebuje tudi
razumsko razsežnost. K Bogu naj ne bi bila usmerjena samo naša ljubezen, prizadevanje,
volja ter čustva temveč tudi razum, ki ga nikakor ne smemo izključiti. Še več, ravno
naša misel se mora preoblikovati po Božji misli. Zatem Jezus doda še nekaj, kar ga
sicer učitelj postave ni vprašal: ' Druga pa je njej podobna:Ljubi svojega
bližnjega kakor samega sebe' (Mt 22,39). To kar preseneča v Jezusovem odgovoru,
je podobnost, ki jo vzpostavi med prvo in drugo zapovedjo, vendar tudi tokrat s svetopisemskim
stavkom iz levitskega kodeksa o svetosti (3Mz 19,18). Na koncu ti dve zapovedi postaneta
počelo, na katerem stoji vse svetopisemsko razodetje. Jezus namreč pravi: Na teh
dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki' (Mt 22,40).
Evangeljski odlomek,
o katerem premišljujemo, nam pojasni, da biti Jezusov učenec pomeni konkretno uresničevati
njegov nauk, ki je povzet v prvi in največji zapovedi Božje postave, zapovedi ljubezni.
Tudi prvo berilo iz Druge Mojzesove knjige vztraja pri dolžnosti ljubezni, ki se konkretno
izraža v odnosih med osebami v medsebojnem spoštovanju, sodelovanju in velikodušni
pomoči. Pri tem pa so bližnji, ki jih je treba ljubiti tujec, sirota, vdova ter revež,
torej tisti državljani, ki nimajo nobenega zaščitnika. Sveti pisatelj Druge Mojzesove
knjige vse to zelo podrobno opisuje, kot naprimer v primeru, ko eden od teh ubogih
zastavi kaj svojega. V tem primeru je Bog sam porok zanj.
Pri današnjem obhajanju
svete evharistije, smo še posebej opazili povezanost med ljubečim poslušanjem Božje
Besede in brezpogojnim služenjem bratom.