RIM (petek, 21. oktober 2011, RV) – V Rimu so v teh dneh predstavili knjigo
z naslovom Ne-obljubljene dežele. Gre za zbirko desetih zgodb beguncev iz držav
Afriškega roga, ki so svoje zatočišče našli v Italiji. Begunca iz Mogadiša je vojska
prisilila, da postane terorist. Nekoga, ki je odrasel v Addis Abebi, vendar je bil
Eritrejec po rodu, so prisilili, da se začne boriti proti Etiopiji. Preganjani, odpadniki,
žene in matere, katerih otroci imajo negotovo prihodnost, poniževanja, kalvarija libijske
puščave in Gadafijevih zaporov. Vsem je skupno, da so zapustili svoje domove v upanju
na prihodnje življenje brez vojn in nasilja. Pred vsakim pričevanjem je uvod enega
izmed predstavnikov italijanske kulture, med katerimi je tudi generalni direktor Radia
Vatikan, p. Federico Lombardi. Delo, za katerega izdajo je poskrbel Center Astalli,
ne govori o beguncih, ampak pusti, da begunci sami spregovorijo. Razlog, da ima vsako
pričevanje tudi uvod, je želja po močnejšem in učinkovitejšem dialogu. Kajti prav
stališča beguncev in njihova pričevanja so lahko velika obogatitev za družbo, so prepričani
v Centru Astalli. Oblika knjige z izmenjavanjem zgodb in komentarjev tako sama po
sebi predstavlja neke vrste dialog.
Predstavljene zgodbe se še ne zaključujejo
s srečnim koncem. Njihov namen je pomagati doumeti odgovornost pri sprejemanju vsake
osebe v polnem dostojanstvu. Begunci in prosilci za azil niso zgolj statistika in
številke, je spomnil msgr. Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo
migrantov in potujočih, ki je sodeloval na predstavitvi knjige Ne-obljubljene dežele.
Poudaril je, da delo predstavlja žalostno resničnost, polno trpljenja. Cerkev pred
njo ne more in ne sme zapirati oči. Na svetu obstajajo osebe, ki zagotovo niso srečne,
in jasno je, da pred njimi ne moremo ostajati ravnodušni. Potrebno se je zanimati,
seznanjati z njihovimi problemi, iskati rešitve. In pravi način reševanja problema
beguncev zagotovo ni preprosto pošiljanje proč, je poudaril nadškof Vegliò.