Papež med katehezo spregovoril o Psalmu 136: Vedno se moramo spominjati Gospodove dobrote

VATIKAN (sreda, 19. oktober 2011, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco je bila posvečena Psalmu 136. Kot je dejal Benedikt XVI. vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra, gre za psalm, ki povzema vso zgodovino odrešenja, o kateri govori stara zaveza: »Gre za veliko hvalnico, ki slavi Gospoda v številnih in ponavljajočih se izrazih njegove dobrote skozi zgodovino človeštva.«

Ta psalm se v skladu s tradicijo poje ob koncu judovske pashalne večerje in najverjetneje ga je molil tudi Jezus pri zadnji večerji s svojimi učenci. Zdi se, da na to namigujejo tudi evangelisti: »In ko so odpeli hvalnico, so odšli proti Oljski gori« (Mt 26,30). Skozi ves Psalm 136 se ponavlja antifona: »ker na veke traja njegova dobrota« ter med seboj povezuje naštevanje mnogih Božjih čudežev v zgodovini človeštva in njegovih stalnih posegov v prid svojega ljudstva: stvarjenje, izhod iz Egipta, podaritev dežele, skrbna in stalna Gospodova pomoč njegovemu narodu in vsakemu ustvarjenemu bitju. Razlog za hvalnico Gospodu je Božja ljubezen, ki kaže na njegovo zvestobo, usmiljenje, dobroto, naklonjenost, nežnost.

Po začetnem trojnem povabilu k zahvaljevanju Bogu, se slavi Gospoda kot tistega, ki je »storil velike čudeže« (Ps 136,4), med katerimi je prvi stvarjenje sveta. »Ustvarjeni svet,« je dejal papež, »ni le neko ozadje, na katerem se odvija odrešenjsko delovanje Boga, ampak je samo po sebi že začetek tega čudovitega delovanja.« V stvarstvu Gospod pokaže vso svojo dobroto in lepoto, poveže se z življenjem in pokaže naklonjenost, iz katere izhaja vse drugo odrešenjsko delovanje. Psalm nato spomni na rešitev izraelskega ljudstva iz egiptovskega suženjstva, prehod skozi Rdeče morje, hojo skozi puščavo, vse do prihoda v obljubljeno deželo. Kot je nadaljeval papež, je Bog zelo mogočno posegel v zgodovino, da bi svoje ljudstvo privedel v svobodo. Tudi sredi Rdečega morja Gospod deluje s svojo usmiljeno močjo: »razdeli Trstično morje na dvoje«, »odpelje Izrael po njegovi sredini« in »strese faraona in njegovo vojsko« (Ps 136,13-15). Gospodova moč premaga nevarnost naravnih in vojaških sil. Psalm 136 nato govori o dolgi, štirideset let trajajoči hoji skozi puščavo: »Vodil je svoje ljudstvo skozi puščavo, ker na veke traja njegova dobrota« (Ps 136,16). Šlo je za pomemben čas v življenju Izraela, ko se je pod Gospodovim vodstvom učil živeti vero v pokorščini in poslušnosti Božje postave, je dejal papež in dodal, da so to bila težka leta, zaznamovana s trdim življenjem v puščavi, a prav tako srečna leta, napolnjena z Gospodovo bližino in otroškim zaupanjem. K mnogim velikim rečem, ki jih našteva psalm, se nato doda še končni dar, s čimer se uresniči obljuba: »dal je njihovo deželo v dediščino, v last Izraelu, svojemu služabniku, ker na veke traja njegova dobrota« (Ps 136,21-22). Ena od značilnosti Boga je podarjanje, so bile papeževe besede. Sedaj, na koncu poti je Izrael obdarjen. Vstopi v obljubljeno deželo. Čas klatenja in negotovega življenja pod šotori se je končal. Začel se je srečen čas ustaljenosti, veselja ob gradnji hiš, zasajanja vinogradov in varnega življenja. Je pa tudi čas skušnjav idolatrije, mešanja s pogani, samozadostnosti, zaradi česar se pozablja na vir daru. Zato psalmist omenja nizkost in nasprotnike: »spomnil se nas je v naši nizkosti« in »nas iztrgal našim nasprotnikom« (Ps 136,23-24).

Benedikt XVI. je v nadaljevanju opozoril na osnovno strukturo Psalma 136, ki nam govori o tem, da se Izrael ves čas spominja Gospodove dobrote. V njegovi zgodovini je mnogo temnih dolin, mnogo je težkih in smrtno nevarnih prehodov, a Izrael se spominja, da je Bog dober in zato lahko preživi v tej temni dolini, dolini smrti, ravno zato, ker se spominja. Izrael se spominja Gospoda in njegove moči, njegovega usmiljenja, ki traja na veke. In to je pomembno tudi za nas, je poudaril papež: »Spominjati se Gospodove dobrote.« Spomin namreč postane moč upanja. Govori nam, da Bog je, da je dober, da njegovo usmiljenje traja na veke. Tako se nam tudi v temnih dneh odpre pot v prihodnost. Sveti oče je izpostavil, da se tudi kristjani spominjamo Božje dobrote in usmiljenje ljubezni. Zgodovina Izraela je prav tako del našega spomina, ki govori o tem, kako je Bog izbral svoje ljudstvo. Nato pa se je učlovečil in postal eden izmed nas: živel in trpel je z nami ter za nas umrl. Z nami ostaja v zakramentu in Besedi. To je zgodovina, to je spomin na Božjo dobroto, ki nam zagotavlja njegovo dobroto, kajti njegova ljubezen traja na veke, je zatrdil papež. Nadaljeval je, da tudi vsak med nami ima svojo osebno zgodovino odrešenja, ki jo mora ohranjati kot dragocen zaklad ter se vedno spominjati velikih reči, ki jih je Gospod storil v njegovem življenju. Če danes živim temno noč, me bo On jutri osvobodil, kajti njegovo usmiljenje traja na veke.

Psalm 136 se sklene z besedami: »Zahvaljujte se Bogu nebes, ker na veke traja njegova dobrota« (Ps 136,25). Gospod je dober in skrben Oče, ki svojim otrokom daje dediščino ter jim poklanja vso hrano za življenje. Nevidna moč Stvarnika in Gospoda, ki jo slavi psalm, se pokaže v majhni vidnosti kruha, ki nam ga Bog daje za življenje. Ta kruh simbolizira ljubezen Boga kot Očeta in nas usmerja k novozavezni izpolnitvi, h kruhu življenja, k evharistiji, ki nas kot vernike spremlja in daje predokus končne gostije v nebesih, je še dejal papež.

Audio:

Psalm 136

Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober,
ker na veke traja njegova dobrota.
Zahvaljujte se Bogu bogov,
ker na veke traja njegova dobrota.
Zahvaljujte se Gospodu gospodov,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je sam storil velike čudeže,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je z razumnostjo naredil nebesa,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je zemljo razprostrl nad vodami,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je naredil velike luči,
ker na veke traja njegova dobrota;
sonce za gospodovanje podnevi,
ker na veke traja njegova dobrota;
luno in zvezde za gospodovanje ponoči,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je udaril Egipt po njegovih prvorojencih,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je Izraela izpeljal iz njihove srede,
ker na veke traja njegova dobrota;
z močno roko in z iztegnjenim laktom,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je razdelil Trstično morje na dvoje,
ker na veke traja njegova dobrota;
in je odpeljal Izraela po njegovi sredini,
ker na veke traja njegova dobrota;
in je stresel faraona in njegovo vojsko v Trstično morje,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je vodil svoje ljudstvo skozi puščavo,
ker na veke traja njegova dobrota;
njemu, ki je udaril velike kralje,
ker na veke traja njegova dobrota;
ki je pobil mogočne kralje,
ker na veke traja njegova dobrota;
Sihóna, amorêjskega kralja,
ker na veke traja njegova dobrota;
in Oga, bašánskega kralja,
ker na veke traja njegova dobrota;
in dal je njihovo deželo v dediščino,
ker na veke traja njegova dobrota;
v last Izraelu, svojemu služabniku,
ker na veke traja njegova dobrota;
ki se nas je spomnil v naši nizkosti,
ker na veke traja njegova dobrota;
in nas je iztrgal našim nasprotnikom,
ker na veke traja njegova dobrota;
ki daje kruha vsemu mesu,
ker na veke traja njegova dobrota;
zahvaljujte se Bogu nebes,
ker na veke traja njegova dobrota.