Papež ob svetovnem dnevu hrane: Da bi vsaki osebi - danes in ne jutri - zagotovili dostop do osnovnih prehrambenih virov

VATIKAN (ponedeljek, 17. oktober 2011, RV) – Namen svetovnega dneva hrane bi moral biti v prizadevanju za preoblikovanje obnašanj in odločitev, ki bi vsaki osebi, danes in ne jutri, zagotovili dostop do potrebnih prehrambenih virov, in da bi kmetijski sektor razpolagal z zadostim obsegom vlaganj in virov ter tako dal stabilnost proizvodnji in trgu. Tako je ob včerajšnjem svetovnem dnevu hrane zapisal Benedikt XVI. Papeževo pismo je stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), msgr. Luigi Travaglino, prebral na slovesnosti, ki je danes potekala na sedežu FAO v Rimu.

Sveti oče v pismu med drugim izpostavlja, da kljub napredku in upravičenemu upanju na ekonomijo, ki bi bila vedno bolj spoštljiva do človekovega dostojanstva, ne moremo zamolčati, da prihodnost človeške družine potrebuje nov zagon, da bi se preseglo trenutno šibkost in negotovost. Kljub globalni dimenziji, ki jo živimo, so jasno vidna znamenja velike razdelitve med tistimi, ki jim primanjkuje za vsakodnevno preživetje, in tistimi, ki razpolagajo z ogromnimi viri in jih pogosto ne uporabljajo za prehrambene namene ali jih celo uničujejo, trdi papež in dodaja, da vse to potrjuje, kako nas globalizacija spreminja v sosede, ne pa v brate in sestre. Benedikt XVI. poudarja, da je treba ponovno odkriti tiste vrednote, ki so vpisane v srce vsakega človeka in so od vedno navdihovale njegova dejanja: sočutje in človečnost do drugih ljudi morata ponovno postati osnova vsake dejavnosti, kar velja tudi za dejavnosti mednarodne skupnosti.

Papež izpostavlja, da gre za osvojitev odgovorne notranje drže, ki lahko spodbudi drugačen način življenja, nujno potrebno zmernost v obnašanju in trošenju, v izkoriščanju vseh naravnih virov, razdeljevanju virov in predvsem v konkretnih prizadevanjih za razvoj vseh narodov in držav. Po papeževih besedah so države in mednarodne korporacije poklicane k odgovornemu vlaganju v kmetijsko infrastrukturo, namakalne sisteme, transport, organizacijo trgov, vzgojo in širjenje primerne kmetijske tehnike, da se bo zlasti na lokalni ravni pravilno uporabljalo človeške, naravne in družbenogospodarske vire.

Audio: