VATIKAN (torek, 11. oktober 2011, RV) – 9. oktobra je bila obletnica smrti
papeža Pija XII. Ob tej priložnosti je v vatikanskih grobnicah, kjer je pokojni Pij
XII. pokopan, kardinal Angelo Comastri vodil sveto mašo. Udeležilo se je je več škofov,
duhovnikov, številne delegacije redovniških skupnosti in nekaj sto vernikov. Nadduhovnik
bazilike sv. Petra je v homiliji izpostavil drznost in brezmejnost ljubezni papeža
Pija XII. Spomnil je na pričevanja nekaterih slavnih pripadnikov judovske veroizpovedi.
Med njimi so bili Albert Einstein, Golda Meir in Chaim Weizmann. Vsi so bili istega
prepričanja, da papež Pij XII. med preganjanjem Judov ni molčal.
Meirova, takratna
izraelska ministrica za zunanje zadeve, se je leta 1958 ob smrti Pija XII. javno zahvalila,
da je »dvignil svoj glas v pomoč Judom«. Njene besede so se glasile: »Življenje
našega obdobja je bilo obogateno z glasom, ki je med hrupom vsakodnevnih sporov izražal
velike moralne resnice. Objokujemo velikega služabnika miru.« Weizmann, kasnejši
prvi predsednik izraelske države, je že leta 1943 zapisal: »Sveti sedež nudi svojo
učinkovito pomoč, kjer je le mogoče, da bi olajšal žalostno usodo mojih preganjanih
sovernikov.« Podobno je po srečanju s Pijem XII. izjavil tudi drugi izraelski
premier Moshe Sharett: »Moja prva dolžnost je bila zahvaliti se njemu in preko
njega katoliški Cerkvi v imenu judovskega naroda, za vse, kar je storila v različnih
državah, da bi rešila Jude.«
Verjetno najuglednejši Jud med drugo svetovno
vojno, slavni fizik in matematik Albert Einstein, pa je leta 1940 za Time Magazine
zapisal: »Ker sem ljubitelj svobode, sem ob revoluciji v Nemčiji z zaupanjem gledal
na univerze. Vedel sem, da so se le-te vedno ponašale s svojo predanostjo resnici.
Toda univerze so bile utišane. Nato sem gledal na voditelje pomembnejših
dnevnih časopisov, ki so v ognjevitih uvodnikih razglašali svojo ljubezen do svobode.
Toda tudi njih so tako kot univerze utišali in zadušili v le nekaj tednih.
Edinole Cerkev se je v polnosti uprla Hitlerjevi kampanji, ki je težila k temu,
da razveljavi resnico. Nikoli se nisem posebej zanimal za Cerkev, toda sedaj do nje
čutim veliko naklonjenost in občudovanje. Kajti le Cerkev je imela dovolj poguma
in vztrajnosti, da je branila intelektualno in moralno svobodo.«
Papež
Pij XII. se je rodil kot Eugenio Giovanni Pacelli leta 1876 v Italiji. Duhovniško
posvečenje je prejel leta 1899. Na čelu katoliške Cerkve pa je bil od izvolitve 2.
marca 1939 do smrti v Castel Gandolfu leta 1958. Nasledil ga je papež Janez XXIII.