Avstralski škofje začeli obisk ad limina apostolorum
VATIKAN (ponedeljek, 10. oktober 2011, RV) – Avstralska škofovska konferenca
je danes začela obisk ad limina apostolorum. Škofje Cerkve v Avstraliji, ki jih vodi
nadškof v Adelaidi Philip E. Wilson, se bodo v Rimu mudili do 22. oktobra ter v tem
času obiskali različne vatikanske dikasterije ter se sestali s papežem Benediktom
XVI.
V Avstraliji danes živi skoraj 6 milijonov katoličanov, kar je 25 odstotkov
vsega prebivalstva. S tem katoličani predstavljajo tudi večinsko krščansko versko
skupnost. Vse do konca druge svetovne vojne je bilo večina kristjanov anglikancev
– teh je danes v Avstraliji okoli 18 odstotkov. Sledijo evangeličani in pravoslavni,
okoli šest odstotkov pa je tudi pripadnikov drugih religij. Med popisom prebivalstva
leta 2001 je skoraj tretjina Avstralcev izjavila, da ne pripada nobeni religiji.
Avstralska
škofovska konferenca je razdeljena na sedem nadškofij, enaindvajset škofij in štiri
eparhije. Cerkev je zelo dejavna na vzgojno-izobraževalnem in socialnem področju,
prisotna pa je tudi na področju priseljevanja in naravovarstva. Katoliške vzgojno-izobraževalne
ustanove imajo v Avstraliji dolgo tradicijo in so znane po svoji kvaliteti. Obiskuje
jih namreč tudi veliko nekatoličanov. Prva katoliška šola je bila ustanovljena leta
1820. Danes pa v državi deluje 1701 katoliška vzgojno-izobraževalna ustanova. Drugo
področje, kjer je katoliška Cerkev zelo aktivna je socialna pomoč. 63 organizacij
je povezanih v osrednjo ustanovo imenovano Katoliške socialne službe Avstralije. V
ospredju je prizadevanje za družbeno izključene ljudi in ustvarjanje enakih življenjskih
priložnosti za vse državljane, predvsem pa za priseljence in avstralske staroselce
aboridžine.
Tudi Cerkev v Avstraliji se sooča s zelo sekularizirano družbo,
kjer je poznavanje krščanske vere vedno bolj pičlo ter vpliv vere na moralo vedno
bolj omejen. V posinodalni apostolski spodbudi Cerkev v Oceaniji iz leta 2001,
je Avstralija opisana kot dežela, ki je v kulturnih in družbenih strukturah zelo podobna
Zahodu. Močno je vključena v zahodni znanstveni, tehnološki in družbeni razvoj ter
izrazito urbanizirana, sodobna in sekularizirana dežela, ki je zaradi migracij iz
Evrope in Azije prav tako postala multikulturna. Po zadnjih podatkih se je v petdesetih
letih prakticiranje vere med pripadniki katoliške Cerkve zmanjšalo iz 60 na 14 odstotkov.
Primanjkujejo tudi duhovniki, zato je v pastoralno in misijonarsko delo intenzivno
vključenih vedno več laikov. Cerkev v Avstraliji novo evangelizacijo postavlja za
eno od svojih osrednjih nalog in v skladu z njo so zastavljene tudi glavne smernice
cerkvenega delovanja v prihodnosti, kot so formacija laikov in duhovnikov, misijonarstvo,
cerkveno občestvo, socialne, zdravstvene, vzgojne in karitativne dejavnosti, etična
odgovornost medijev, medverski dialog, podpora človekovih pravic, zaščita okolja.
Katoliška Cerkev prav tako veliko vlaga v pastoralo vernikov laikov, še posebej mladih.
Pomemben dogodek v življenju avstralske Cerkve predstavlja svetovni dan mladih v Sydneyu
leta 2008, ki je za sabo pustil vrsto pobud, v katere se vključujejo mladi avstralski
katoličani. Še eno pomembno področje, ki se mu posveča Cerkev, pa je družina ter z
njo povezani vprašanji zaščite življenja in bioetike.