Papež v kartuziji Serra San Bruno: Lepota vsake poklicanosti je dati čas Bogu, da deluje s svojim Duhom

SERRA SAN BRUNO (nedelja, 9. oktober 2011, RV) – Svetega očeta je danes okoli šeste ure popoldne v kartuziji Serra San Bruno sprejel prior Jacques Dupont. Papež je v njihovi cerkvi nato vodil obred večernic. Vmes je v homiliji zbranim spregovoril o vezeh med Svetim sedežem in kartuzijanskim redom v zadnjem stoletju. Spomnil je na odobritev revidiranih redovnih statutov; pismo blaženega Janeza Pavla II. ob 900. obletnici ustanovitve prve kartuzije; in njegov obisk tukajšnje, kalabrijske, kartuzije. Z današnjim obiskom, je dejal papež Benedikt XVI., je želel poudariti to globoko vez med Petrom in Brunom. Kajti cerkvena skupnost potrebuje notranjo moč. Pastirji iz kontemplativnih skupnosti črpajo življenjski sok, ki prihaja od Boga.

Sveti oče je spomnil na izrek svetega Bruna, ki govori o zapuščanju minljive resničnosti in poskušanju oklepanja večnosti. Te njegove besede izražajo globoko željo, da bi dosegel združenost z Bogom, zapustil vse drugo, kar onemogoča to skupnost, in se prepustil prevzeti neskončni ljubezni Boga. Želel je živeti iz te ljubezni. Sveti Bruno in njegovi duhovni sinovi so tako našli skrit zaklad, ko so radikalno odgovorili na Jezusov klic. Vsak samostan, je razložil papež, je »oaza, v kateri se z molitvijo in meditacijo neprestano izkopava globok vodnjak, iz katerega lahko zajemamo 'živo vodo' za našo najglobljo žejo.«

Kartuzija pa je še prav posebna oaza, v kateri se neguje tišino in samoto. Njeno poslanstvo je po papeževih besedah v današnjem svetu bolj kot kdajkoli prej aktualno in pomenljivo. Tehnični napredek je prinesel udobje, hkrati z njim pa tudi določeno vznemirjenost, na primer hrup v mestih in virtualni svet, ki počasi nadvladuje stvarnost. Nekateri ljudje niti niso več sposobni dalj časa ostati v tišini ali samoti. Te družbene in kulturne okoliščine kažejo, kako je značilna karizma kartuzije »dragocen dar za Cerkev in ves svet, dar, ki vsebuje globoko sporočilo za naše življenje in celotno človeštvo.«

To sporočilo kartuzije je papež Benedikt XVI. ponazoril z besedami, da umik v tišino in samoto za človeka pomeni, da se izpostavi dozdevni praznini. A v njej lahko izkusi Polnost, navzočnost Boga in Resničnost, ki je onstran razsežnosti čutnega sveta. Stvarnik je temelj vsega. Zato ga je mogoče zaznati v vsem: v zraku, ki ga dihamo; v luči, ki jo vidimo in nas ogreje; v travi; v kamnih. Menih, ki zapusti vse, torej živi le iz bistvenega. In prav v tem je globoko povezan s svojimi brati in vsako osebo.

Sveti oče je ob tem opozoril, da vendarle ni dovolj le priti v kartuzijo. Kot pri vsaki poklicanosti gre za »pot, iskanje, ki traja celo življenje.« Tako kot za zakonsko življenje ne zadostuje le zakrament, da bi dva dejansko postala eno samo telo, ampak je potrebno pustiti Božji milosti, da deluje vsakodnevno, tako tudi menihi potrebujejo čas, vajo, potrpežljivost. V tem je lepota vsake poklicanosti v Cerkvi, je dejal papež: »dati čas Bogu, da deluje s svojim Duhom, in dati čas svoji človečnosti, da se oblikuje in raste po merilih Kristusove popolnosti.«

Papež je homilijo sklenil s spodbudnimi besedami, namenjenimi članom skupnosti kartuzije Serra San Bruno. Cerkev jih potrebuje, je dejal. Njihovo mesto ni obrobno. Vsak član Božjega ljudstva je pomemben in ima isto dostojanstvo. Je neločljiv od celote, zato tudi oni potrebujejo Cerkev. So v njenem srcu. Geslo kartuzijanov Križ stoji, svet se pa vrti priča, da je življenje v kartuziji deležno trdnosti križa, torej trdnosti Boga in njegove zveste ljubezni. Ko kartuzijani ostajajo tako čvrsto združeni s Kristusom, je zaključil papež, sodelujejo v njegovem poslanstvu odrešenja.

Po večernicah se je sveti oče še osebno srečal s skupnostjo kartuzijanov, se podpisal v knjigo častnih gostov in obiskal samostansko celico ter ambulanto. V Vatikan naj bi se vrnil predvidoma okoli devete ure zvečer.

Audio: