Papeževe besede ob prazniku rožnovenske Matere Božje: Molitev rožnega venca je dragoceno
duhovno sredstvo
VATIKAN (petek, 7. oktober 2011, RV) – Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega
venca. Cerkev pa danes obhaja tudi praznik rožnovenske Matere Božje. Sveti oče je
temu prazniku in molitvi rožnega venca že večkrat namenil svojo pozornost. 6. oktobra
lansko leto je med sredino splošno avdienco vernike povabil, naj ne pozabijo na dragocenost
rožnega venca. Priporočil ga je kot vsakodnevno molitev, ki pomaga pri napredovanju
zaupljive izročitve v Gospodove roke.
Ob neki drugi priložnosti pa je papež
dejal, da je »rožni venec šola kontemplacije in tišine«. Na prvi pogled se
sicer lahko zdi, da gre za kopičenje besed, ki ni ravno združljivo s tišino, potrebno
za meditacijo in kontemplacijo. »V resnici to enakomerno ponavljanje molitve Zdrava
Marija ne kali notranje tišine, ampak jo nasprotno zahteva in tudi ohranja.« Podobno
se zgodi pri molitvi ob psalmih, kjer se preko besed porodi tišina. Vendar ne kot
praznina, temveč kot nekakšna prisotnost poslednjega smisla, ki »presega same besede
in skupaj z njimi spregovori srcu«. Ko molimo Zdrava Marija moramo biti torej
pozorni, da naši glasovi ne preglasijo Božjih. Bog namreč vedno govori preko tišine,
kot »glas rahlega šepeta« (1 Kr 19,12). Po papeževih besedah je tako izrednega
pomena negovati to tišino, ki je polna Boga. In sicer tako, kadar molimo sami, kot
tudi kadar molimo v skupnosti. Rožni venec je vedno kontemplativna molitev. To pa
pomeni, da ni mogoča brez vzdušja notranje tišine.
Benedikt XVI. je spregovoril
tudi o izkušnji številnih svetnikov. Za mnoge izmed njih je bila prav ta priljubljena
marijanska molitev »dragoceno duhovno sredstvo«, ki je pripomoglo k rasti zaupljivega
odnosa z Jezusom. Hkrati pa jim je bila v pomoč tudi pri učenju izpolnjevanja Božje
volje, po zgledu Device Marije.
Rožni venec je kontemplacija Kristusovih skrivnosti
v duhovni povezanosti z Marijo, je še dejal sveti oče. Toda da bi postali apostoli
rožnega venca, je nujno osebno doživetje lepote in globine te molitve. Je preprosta
in dostopna vsem. Potrebno se je le prepustiti voditi za roko Mariji in zreti v Kristusov
obraz. Le-ta je vesel, svetel, žalosten in častitljiv. Kdor tako kot Marija hrani
in vztrajno premišljuje o Jezusovih skrivnostih, se Mu vse bolj približuje in se oblikuje
po Njem. Papež je ob tem spomnil na razmišljanje blaženega Bartola Longa. Ta je dejal,
da je pri rožnem vencu podobno kot pri dveh prijateljih, ki se pogosto družita in
tako pridobivata iste navade. Kadar premišljujemo skrivnosti rožnega venca, lahko
tako postajamo podobni Jezusu in Mariji. Kolikor je le mogoče zaradi naše majhnosti
se iz njunega zgleda lahko naučimo »življenja v ponižnosti, uboštvu, skritosti,
potrpežljivosti in popolnosti«.