Indonezijski škof Situmorang: Manjšina, ki služi celotni državi

VATIKAN (četrtek, 6. oktober 2011, RV) – Indonezijski škofje se te dni mudijo v Vatikanu na obisku ad limina apostolorum. Čeprav katoličani v Indoneziji predstavljalo le okoli tri odstotke prebivalstva, je njihov prispevek k indonezijski družbi lahko velik, kot trdi predsednik Indonezijske škofovske konference Martinus Dogma Situmorang v intervjuju za vatikanski časopis L'Osservatore Romano. »Res je, da so katoličani v Indoneziji majhna manjšina, a pred sabo imajo blagoslovljeno prihodnost, kot je to obljubil Gospod,« pravi škof Situmorang in dodaja, da so katoličani kot svetlobni žarek, ki indonezijski narod spominja na demokracijo in obstoj manjšin, ki so bogate z vrednotami. Te so lahko s svojim doslednim duhovnim, moralnim, poklicnim in družbenim življenjem kvas v družbi. »Boljše poslušanje, boljše razumevanje, dosledno življenje krščanske vere in prispevanje k družbenemu življenju so znamenja tega, da smo pristni katoličani,« pravi indonezijski škof. Nadaljuje, da so katoličani, medtem ko vsak dan sledijo Gospoda, lahko koristni za narod, s tem, ko na vseh ravneh širijo mir in solidarnost.

Cerkev v Indoneziji veliko vlaga v vzgojo in izobraževanje, kar je tekom desetletij prineslo mnogo koristi na miljone Indonezijcem. Po škofovih besedah na vzgojno-izobraževalnem področju Cerkev nima težav, čeprav prihaja do nekaterih ovir s strani določenih skupin, ki nasprotujejo delovanju Cerkve. Te pritiskajo na lokalne oblasti, kar se kaže v zavlačevanju ali prelaganju izdaje dovoljenj za odprtje katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Velik problem predstavlja tudi zmanjševanje financiranja učiteljev, pedagogov in drugih zaposlenih. Škof dodaja, da obstaja normativna diskriminacija, ki privatne in državne šole ne obravnava enako, kar na nek način otežuje ohranjanje in razvoj katoliške identitete vzgojno-izobraževalnih ustanov. Sicer pa je v Indoneziji verska svoboda z ustavo zagotovljena. Res pa je, da na lokalni ravni prihaja tudi do določenih nasilnih dejanj s strani muslimanskih skupin, ki zanikajo versko svobodo ali kristjanom preprečujejo gradnjo zgradb. Po škofovih besedah so taki dogodki mnogokrat dovoljeni ali spregledani s strani lokalne oblasti, ki storilce ne kaznujejo ali pa kazni niso ustrezne. »Kristjani še vedno uživamo dokaj veliko svobode,« pravi indonezijski škof, »a žal se je del demokratične družbe spremenil,« ter kot razloge navaja verski fanatizem, politične in gospodarske interese, majhen vpliv policije in ponesrečene pravne poseg.

Izgradnja družbe, ki je utemeljena na demokratičnih pravicah, se dotika vseh državljanov Indonezije. V tem procesu lahko in morajo sodelovati tudi kristjani. Kot trdi škof Situmorang, lahko to storijo s stem, da živijo v skladu z ustavo, spoštujejo državljanske pravice ter zavračajo manipulacije in prekrške. »Živeti kot dobri in zgledni državljani je temelj in najtrdnejši prispevek katoličanov k demokraciji,« izpostavlja škof. »Kristjani morajo imeti svobodo in možnost povedati to, kar je dobro in kar je negativno v pripravi zakonov. Morajo okrepiti prisotnost civilne družbe in se odpreti vsem državljanom,« pravi škof Situmorang in dodaja, da bi bilo prav tako dobro pospeševati politično vzgojo in izboljšati družbeno sodelovanje na vseh ravneh. Izpostavlja, da se pri zoperstavljanju vsaki vrsti diskriminacije in družbenega izključevanja katoličani morajo boriti za dobro vseh, celotnega indonezijskega naroda in se ne omejiti le na svoje lastne interese.

Audio: