Papež o sv. Tereziji Deteta Jezusa: Mala Terezija nenehno pomaga najpreprostejšim dušam

VATIKAN (sobota, 1. oktober 2011, RV) – Katoliška Cerkev danes obhaja praznik sv. Terezije Deteta Jezusa, cerkvene učiteljice in zavetnice misijonov. Tej mladi karmeličanki, ki je umrla stara komaj 24 let, je Benedikt XVI. posvetil katehezo med splošno avdienco 6. aprila letos. Kot je dejal, »mala Terezija nenehno pomaga najpreprostejšim dušam, ki molijo k njej, s svojim globokim duhovnim naukom pa je razsvetlila tudi vso Cerkev«. Janez Pavel II. ji je namreč leta 1997 podelil naziv cerkvene učiteljice in jo označil kot »strokovnjakinjo za znanost ljubezni«. Ljubezen, ki je napolnila Terezijino življenje, ima obličje, ima ime, je Jezus, so bile papeževe besede.

Terezija se je rodila 2. januarja 1873 v Franciji. Pri štirih letih ji je umrla mama in za sabo pustila pet hčera, ki so vse postale redovnice. Ko je Terezija prejela prvo obhajilo, je postavila Jezusa v središče svojega življenja. Novembra leta 1887 gre Terezija na romanje v Rim. Na avdienci pri papežu Leonu XIII. ga prosi za dovoljenje, da komaj petnajstletna vstopi v karmel v Lisieuxu. Leto za tem se njeno hrepenenje uresniči: postane karmeličanka, »da bi reševala duše in molila za duhovnike«. »Biti redovnica za Terezijo pomeni biti Jezusova nevesta in mati duš,« je dejal papež. Terezija je umrla zvečer 30. septembra 1897 s preprostimi besedami na ustnicah: »Moj Bog, ljubim te!« in pogledom, uprtim v Križanega, ki ga je držala v rokah. Zadnje svetničine besede so ključ vsega njenega nauka, njene razlage evangelija. To dejanje ljubezni je bilo kot utripanje njenega srca.

»Dragi prijatelji,« je dejal papež, »tudi mi bi morali s sv. Terezijo Deteta Jezusa vsak dan ponavljati Gospodu, da hočemo živeti od ljubezni do njega in bližnjih. Terezija je ena od “malih” iz evangelija, ki se pustijo voditi Bogu. S ponižnostjo in ljubeznijo, z vero in ljubeznijo Terezija nenehno vstopa v srce Svetega pisma. Takšno branje Svetega pisma, ki ga hrani znanost ljubezni, ni v nasprotju z akademsko znanostjo. Evharistija, ki je ni mogoče ločili od evangelija, je za Terezijo zakrament božje ljubezni, ki se spušča v največjo globino, da bi nas povzdignila do Boga.«

V evangeliju Terezija odkriva Jezusovo usmiljenje, je nadaljeval Benedikt XVI. »Zaupanje in ljubezen sta torej končna točka pripovedi o njenem življenju, kot svetilnika razsvetljujeta celotno pot svetosti, da lahko vodita tudi druge na isto »malo pot zaupanja in ljubezni«, pot duhovnega otroštva. Otroško zaupanje korenini v pravi ljubezni, ki je popolna podaritev sebe: »Ljubiti pomeni dati vse, dati samega sebe.« Tako Terezija vsem nam kaže, da je krščansko življenje v tem, da polno živimo milost krsta v popolni podaritvi sebe Očetovi ljubezni, da bi živeli kot Kristus v ognju Svetega Duha.«

Audio: