Duhovne misli Benedikta XVI. za 26. navadno nedeljo
Benedikt XVI. je v nagovoru pred molitvijo Angelovega češčenja v Castel Gandolfu,
28. septembra 2008, spregovoril o evangeljski priliki o očetu in dveh sinovih, ki
ju pošlje delat v vinograd. Osnovno temo ponižnosti pa je povezal z obletnico smrti
papeža Janeza Pavla I.
»Današnje bogoslužje nam predstavi evangeljsko priliko
o dveh sinovih, ki ju je oče poslal delat v svoj vinograd. Eden je takoj rekel: da,
potem pa ni šel. Drugi pa je najprej zavrnil, potem pa se je pokesal in ugodil očetovi
želji. S to priliko je Jezus poudaril svojo posebno ljubezen do grešnikov, ki se spreobrnejo
ter nas poučil, da je za sprejem daru zveličanja potrebna ponižnost. Tudi sv. Pavel
nas danes v odlomku iz pisma Filipljanom spodbuja k ponižnosti. 'Ne delajte
ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti
drug drugega za boljšega od sebe' (Fil 2,3). To mislite v sebi, kar je
tudi v Kristusu Jezusu, ki je iz ljubezni do nas slekel Božjo slavo, postal človek
ter se ponižal vse do smrti na križu (prim. 2,5-8). Glagol, ki je pri tem uporabljen,
ekenosen, v grščini dobesedno pomeni 'je sam sebe izpraznil', zelo jasno
pokaže na izredno ponižnost ter neskončno ljubezen Jezusa, najponižnejšega Služabnika.
Ko
sem razmišljal ob teh svetopisemskih odlomkih, sem takoj pomislil na papeža Janeza
Pavla I. On je za svoje škofovsko geslo izbral geslo sv. Karla Boromejskega: Humilitas.
To je beseda, ki povzame bistvo krščanskega življenja ter pokaže na nujno krepost
za tistega, ki je v Cerkvi poklican v vodstveno službo. V eni izmed štirih splošnih
avdienc, ki jih je imel Janez Pavel I. med svojim kratkim papeževanjem, je z zanj
tako značilnim domačim tonom med drugim dejal: 'Priporočil bi vam eno samo krepost,
ki je tako ljuba Gospodu. On sam je rekel: učite se od mene, ki sem krotak in iz
srca ponižen. Četudi ste kaj velikega storili, recite: nekoristni služabniki
smo'. Ob tem je še dodal: 'V nas pa je pravzaprav drugačna težnja: pokazati se'.
Ponižnost lahko imamo za njegovo duhovno oporoko.«
Benedikt XVI. je med katehezo,
ki jo je imel o Gregorju Velikem navedel spise, v katerih svetnik govori o ponižnosti,
predvsem glede potešitve želje po poznavanju svetih tekstov: 'Približati se k Svetemu
pismu, da bi potešil svojo željo po znanstvenem spoznanju, pomeni podleči napuhu ter
tvegati zdrs v herezijo. Intelektualna ponižnost je torej prvo pravilo za tistega,
ki želi po sveti knjigi prodreti v nadnaravne resničnosti. Ponižnost pa ne izključuje
trdega študija. Je pa nujno potrebna, da bodo sadovi duhovno koristni in da se resnično
vstopi v globlji pomen besedila. Samo s to notranjo držo se resnično posluša ter končno
zazna Božji glas. Končno pa pa razumevanje Božje Besede ne velja nič, če spoznanje
ne vodi v delovanje'.«