Papež na srečanju s Svetom nemške evangeličanske cerkve: Glavna ekumenska naloga je v polnosti živeti vero

ERFURT (petek, 23. september 2011, RV) – Papež je po srečanju z muslimansko skupnostjo iz Berlina odletel v 237 kilometrov oddaljen Erfurt, sicer glavno mesto nemške zvezne dežele Turingije. Na ozemlju škofije Erfurt, katere zaščitnica je sv. Elizabeta Ogrska, živi le 7 odstotkov katoličanov. Sveti oče je najprej obiskal erfurtsko katedralo iz 12. stoletja, kjer se nahaja starodavni kip Marije, Sedeža modrosti, hranijo pa tudi relikvije sv. Bonifacija, ki je prvo škofijo na tem ozemlju ustanovil že leta 742.

Srečanje s Svetom nemške evangeličanske cerkve je potekalo v kapiteljski dvorani nekdanjega avguštinskega samostana. Tu je od leta 1505 do 1511 kot avguštinski menih živel in delal Martin Luter, začetnik protestantizma. Spomnimo, da je papež že pred obiskom Nemčije dejal, da od ekumenskega srečanja ne pričakujejo nobene senzacionalnosti in da je veličina dogodka v tem, da bodo kristjani na tem kraju skupaj premišljevali, poslušali Božjo besedo in molili.

Benedikt XVI. je na srečanju s petnajstimi predstavniki evangeličanske cerkve dejal, da je za ekumenizem najpomembnejše to, da pod pritiskom sekularizacije ne izgubimo pomembne stvari, ki so nam skupne, ki nas kot take delajo kristjane in ki so nam ostale kot dar in naloga. »Napaka protestantskega obdobja je bila, da smo večino časa videli samo to, kar nas ločuje, ne da bi bisteveno zaznali to, kar imamo skupno v velikih smernicah Svetega pisma in v izpovedovanju starodavne krščanske vere,« je dejal papež. »To je velik ekumenski napredek zadnjih desetletij,« je nadaljeval, »to, da smo se zavedli tega občestva in da v skupni molitvi in petju, v skupnem prizadevanju za krščanski ethos pred svetom, v skupnem pričevanju o Bogu Jezusa Kristusa v tem svetu priznavamo to občestvo kot naš neminljiv temelj.«

Benedikt XVI. je opozoril tudi na nevarnost izgube tega občestva ter izpostavil dva vidika. Geografska podoba krščanstva se v zadnjem času zelo spreminja. Pred novo obliko krščanstva, ki se širi z velikim misijonarskim dinamizmom, prvotne protestantske cerkve ostajajo pogostokrat izgubljene. Gre za krščanstvo, ki ima pomanjkljivo institucijo, je brez racionalne globine in resnega nauka ter brez stabilnosti. Ta pojav nove oblike krščanstva nas po papeževih besedah postavlja pred vprašanje o tem, kaj ostaja vedno veljavno, kaj se lahko in se mora spremeniti; postavlja nas pred vprašanje o naši temeljni verski odločitvi. Kot še bolj pomembno pa je sveti oče izpostavil drugi izziv krščanstva: gre za sekularizirani svet, v katerem moramo živeti in pričevati vero. Odsotnost Boga v družbi je vedno večja, zato je vero treba ponovno premisliti in jo živeti na nov način, da bi postala del sedanjosti. »Vendar pa ne pomaga razvodenelost vere, ampak živeti vero v polnosti v tem danes,« je izpostavil Benedikt XVI. in dodal: »To je glavna ekumenska naloga.« Nadaljeval je, da si ravno pri tem moramo med seboj pomagati: da bi verovali na globlji in bolj živ način. »Ne bodo taktike rešile nas in krščanstva, ampak na nov način premišljena in živeta vera, po kateri bo Kristus ter z njim živi Bog vstopil v ta naš svet,« je izpostavil papež in dodal, da je globoko živeta vera v tem sekulariziranem svetu najmočnejša ekumenska sila, ki nas ponovno združuje in vodi proti edinosti v Gospodu.

Audio: