Papež prispel v Nemčijo: Prihajam, da bi se srečal z ljudmi in govoril
o Bogu
BERLIN (četrtek, 22. september 2011, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes začel
apostolsko potovanje v Nemčijo. Na berlinskem mednarodnem letališču je pristal ob
10. uri in 30 minut. Pričakali so ga nemški predsednik Christian Wulff, kanclerka
Angela Merkel, berlinski nadškof Rainer Maria Wölki in predsednik Nemške škofovske
konference Robert Zollitsch. Sveti oče bo med štiridnevnim obiskom, ki poteka pod
geslom Kjer je Bog, tam je prihodnost, obiskal tri nemške (nad)škofije: Berlin,
Erfurt in Freiburg. Današnji, prvi dan je papež v celoti posvetil Berlinu. Kmalu po
11. uri je v vrtovih predsedniške palače Belvedere potekal uradni sprejem, ko je papež
zbrane tudi nagovoril, sledilo pa je še privatno srečanje z nemškim predsednikom Christianom
Wulffom.
Benedikt XVI. je v prvem govoru na nemških tleh izpostavil, da, čeprav
gre za uradni obisk, v Nemčijo ne prihaja zaradi iskanja nekih določenih političnih
in gospodarskih ciljev, kot to upravičeno počnejo drugi državniki, ampak prihaja,
»da bi se srečal z ljudmi in govoril o Bogu«. Dodajmo, da je
papeževo potovanje v Nemčijo najprej pastoralne narave, a ker gre tudi za državniški
obisk, srečanja na državni ravni potekajo na povabilo bodisi predsednika države bodisi
parlamenta. Papež je v govoru izpostavil družbeni pomen religije ter se dotaknil pojmov
svobode in solidarnosti. Dejal je, da v družbi vidimo naraščajočo ravnodušnost do
religije, pri odločitvah pa se resnico obravnava kot oviro ter se daje prednost utilitarističnim
razmišljanjem. Po drugi strani pa je za skupno življenje potreben obvezujoči temelj,
sicer bi vsak živel le v skladu z lastnim individualizmom. »Religija je eden od
teh temeljev uspešnega skupnega življenja,« je poudaril papež ter pri tem navedel
besede Wilhelma von Kettelerja: »Tako kot religija potrebuje svobodo, tudi svoboda
potrebuje religijo.«
»Svoboda potrebuje izvorno vez z višjo instanco,«
je nadaljeval papež. Dejstvo, da obstajajo vrednote, s katerimi se ne da manipulirati,
je resnično zagotovilo naše svobode. Kdor se čuti zavezan resničnemu in dobremu, se
bo strinjal tudi s tem, da »se svoboda razvija samo v odgovornosti pred višjim
dobrim«. To dobro pa obstaja le za vse skupaj, zatorej se moram vedno zanimati
tudi za svoje bližnje. »Svoboda se ne more živeti brez odnosov,« je izpostavil
papež in nato spregovoril še o solidarnosti, ki je povezana ravno s svobodo. »Kar
počnem v škodo drugih, ni svoboda, ampak je krivo dejanje, ki škoduje drugim in tudi
meni,« je povedal Benedikt XVI. Posameznik se kot svobodna oseba lahko zares uresniči
le, če svoje moči uporablja tudi za dobro drugih. To ne velja le za zasebno okolje,
ampak tudi za družbo. Po načelu subsidiarnosti, družba mora dati zadosten prostor
tudi najmanjšim strukturam za njihov razvoj, obenem pa jih mora podpirati, da bodo
enkrat lahko stale same pokonci.
Papež je ob koncu govora še dejal, da je
Zvezna republika Nemčija to, kar je danes, postala z močjo svobode, ki jo je oblikovala
odgovornost pred Bogom in odgovornost do drugih. Po papeževih besedah Nemčija potrebuje
dinamiko, ki vključuje vsa človeška okolja, da bi se lahko še naprej razvijala v aktualnih
razmerah; potrebuje svet, ki zahteva globoko kulturno prenovo in vnovično odkritje
temeljnih vrednot, na katerih bo zasnovana boljša prihodnost.